Nova podvodna struktura, ki so jo namestili v Piranskem zalivu, natančneje v Portoroškem ribolovnem rezervatu v sečoveljskem gojitvenem območju, je druga tovrstna umetna podvodna struktura v slovenskem morju. Dokončno je bila nameščena 16. septembra. »Njen glavni namen je enak kot pri prvi, raziskovanje možnosti uporabe takih in podobnih struktur za razvoj večtrofične marikulture, to pomeni bolj trajnostno gojenje, pri katerem različni morski organizmi sobivajo in izkoriščajo naravne vire na bolj uravnotežen in manj invaziven način. Hkrati bomo opazovali, kako se nanjo naseljujejo različni morski organizmi. Tisti, ki so zanimivi za prehrano ljudi, kot tudi druge vrste, s čimer spremljamo vpliv na lokalno biotsko pestrost in njeno ohranjanje,« je za Nedeljske novice povedala dr. Irena Fonda, direktorica Zavoda YouSea, nevladne, neprofitne organizacije, ki se posveča varovanju biodiverzitete morja in trajnostnemu razvoju slovenskega morja.
Glavni namen je raziskovanje možnosti uporabe takih in podobnih struktur za razvoj večtrofične marikulture, hkrati bodo opazovali, kako se nanjo naseljujejo različni morski organizmi, pojasnjuje Irena Fonda. FOTO: Črt Piksi
Struktura je sestavljena iz nosilnih železnih palic, na katere so pritrjene železne mreže za rast in naselitev organizmov. Dolga je šest metrov, visoka štiri, široka malo več kot dva. Na morsko dno so jo namestili s pomočjo večjega plovila z dvigalom, potapljači pa so jo dokončno sestavili pod vodo z uporabo podvodnih padal in dvigala. Poimenovali so jo Cladocora po jadranski kameni korali (Cladocora caespitosa), ki je edina korala v našem morju, sposobna tvoriti prave koralne grebene. »Ta korala je ogrožena, saj raste zelo počasi, pri čemer se sooča s problemi, kot sta lomljenje zaradi sidranja ter beljenje koral. Naša struktura je kovinska in pričakujemo, da bodo galvanski tokovi, ki bodo na njej nastajali, privabili pozitivno nabite kalcijeve ione. To bo omogočilo lažje pritrjevanje in rast organizmov z apnenčastimi lupinami in ogrodji, ki so iz kalcijevega karbonata, kot so ostrige in druge školjke. Obenem upamo, da se bo na strukturo morda pritrdila tudi kakšna korala, saj bo tu na varnem pred sidri in namernim ali nenamerim lomljenjem,« pojasnjuje sogovornica.
Upamo, da se bo na strukturo morda pritrdila tudi kakšna korala, saj bo tu na varnem pred sidri in namernim ali nenamernim lomljenjem.
Zacvetela v treh mesecih
Na podlagi izkušenj s prvo strukturo pričakujejo, da se bodo najprej nanjo naselile pionirske združbe organizmov, kot so mahovnjaki in razni mnogoščetinci. »Kmalu zatem pričakujemo tudi naselitev ostrig, pokrovač in prvih plaščarjev. Poleg tega bodo območje zagotovo obiskovale tudi razne vrste rib. Seveda jo bomo redno pozorno opazovali, ali se bo morda nanjo naselila tudi kakšna kamena korala.«
Na morsko dno so jo namestili s pomočjo večjega plovila z dvigalom. FOTO: zavod YouSea
Prvo strukturo, ki so jo poimenovali Morska oaza Piran, so po nekaj mesecih priprav in izdelave na kopnem na morsko dno dokončno namestili konec lanskega marca. »Zanimivo je, da smo že tri dni po namestitvi, ob prvem pregledu, ob in v njej opazili jate rib fratrov. Prava obrast z različnimi organizmi, vidna s prostim očesom, se je začela kazati v približno treh mesecih, opazili smo veliko povečanje raznolikosti organizmov, od več vrst mahovnjakov, mnogoščetincev, plaščarjev, različnih polipov, ostrig in pokrovač do številnih rib, kot so fratri, brancini, orade, ovčice, šargi in druge. Takrat je bila celotna struktura že povsem preraščena z majhnimi mahovnjaki in mnogoščetinci, na njej smo opazili tudi ribe babice,« pripoveduje biologinja.
Prva struktura je dom mnogim organizmom in živalim. FOTO: Borut Furlan
Struktura je nov habitat za te vrste, saj je postavljena na degradiranem območju z muljastim dnom, kjer sicer večina teh organizmov ne bi mogla uspevati, saj za preživetje potrebujejo trdo površino, na katero se lahko pritrdijo. Večina pritrjenih organizmov na njej deluje kot filtratorji, kar pomeni, da prispevajo k čiščenju morske vode. »Poleg tega organizmi, ki tvorijo lupine in ogrodja iz apnenca, vežejo CO2 iz okoljske vode in s tem prispevajo k nepovratni vezavi ogljikovega dioksida ter tako delujejo kot lokalni ponor CO2. Zaradi tega ima potencial za blaženje podnebnih sprememb. Sčasoma, ko nekateri organizmi odmirajo, njihove lupine tvorijo sekundarno trdo dno in s tem omogočajo počasno regeneracijo okolja ter dolgoročno še več življenja. V obdobjih, ko je v morju manj kisika, je lahko taka struktura repopulacijsko jedro za prizadete organizme in prispeva k odpornosti lokalnega ekosistema.«
V spomin velikim
Ob Morski oazi so v okviru projekta V spomin velikim postavili tudi unikatni morski vrtiček z okoli sto skulpturami, umetniškimi interpretacijami velikega leščurja, na katerega se naseljujejo organizmi. Ta največja sredozemska školjka je sredozemski endemit, ki je zaradi agresivnega parazita skoraj povsem izginil iz Sredozemlja in izgubil svojo pomembno vlogo v ekosistemu. »Prek umetnosti in participativne znanosti želimo ozavestiti javnost o pomenu leščurja in izumiranja vrst ter hkrati ugotavljati, kateri materiali in kakšne površine so najbolj primerni za pritrditev morskih organizmov, kot je domorodna evropska ostriga. Poleg tega poskušamo na tak način lokalno delno nadomestiti izgubljeni habitat in prispevati k ohranjanju biotske pestrosti.«
Aprila se je začel potop prvih leščurjev iz naravnih materialov, ki so nastali v okviru projekta V spomin velikim. FOTO: zavod YouSea
V prihodnosti si jih želijo postaviti še več in tako ustvariti bolj povezano in bogato morsko okolje, ki ima koristi za gojenje in ohranjanje biodiverzitete. »Na podlagi izkušenj in znanja, ki ga pridobivamo s prvima dvema strukturama, ter iz primerov dobrih praks iz tujine imamo že pripravljene načrte za dve dodatni strukturi. V prihodnosti bi radi na območju naše Morske oaze postavili še več podobnih ali izboljšanih, vse do zapolnitve našega gojitvenega polja. Pri tem si želimo sodelovanja strokovnjakov z različnih področji, da bi lahko strukture izpopolnili. Izkušnje in podatki, pridobljeni pri delovanju naših testnih struktur, bodo osnova za pripravo smernic in priporočil odločevalcem o vzpostavitvi novih območij in razvoju podobnih rešitev. Le tako bomo lahko učinkovito podpirali razvoj večtrofične akvakulture in prispevali k ohranjanju biodiverzitete tudi širše.« Za postavitev tretje in četrte strukture potrebujejo dobrih 31.000 evrov.
Želijo si postaviti še več podvodnih struktur. FOTO: zavod YouSea
V spremstvu zavoda si lahko certificirani potapljači strukture ogledajo pod vodo. Organizirajo tudi programe, kjer si jih lahko s pomočjo podvodnega drona ogledajo nepotapljači. V kratkem načrtujejo postavitev spletne kamere, ki bo omogočala neposredni prenos dogajanja na Morski oazi Piran. »Tako bo lahko javnost od doma v živo spremljala življenje in razvoj organizmov na naši prvi podvodni strukturi. Želimo si tudi sodelovanja izkušenih potapljačev prostovoljcev za sodelovanje pri izvajanju naših rednih monitoringov,« sklene dr. Irena Fonda.
