Za odličen izdelek potrebujemo nizko vlago in izdatno prepišnost. A čeprav veter nima več tiste moči, kot jo je imel, prihodnost dejavnosti ni ogrožena.

Galerija
Pri pršutu se vsa čarovnija vrti okoli sušenja in zorenja. FOTO: Jure Eržen
Govori se, da burja ni več to, kar je bila, in da imajo zato naši pršutarji vse hujše težave. Včasih so pršute sušili na kaščah, danes pa mora imeti že vsak svojo hladilnico. Kdor je nima, je oplel.
Kaj neki se je moralo zgoditi, da je postala burja v zadnjih nekaj letih tako nezanesljiva? Čisto jasnega odgovora nima nihče. Ker je prepišnost vipavskega in kraškega območja še zmeraj na podobni ravni, domačini tudi ne opažajo, da bi v krajih, kjer sušijo in zorijo pršut, imeli kaj več megle kot nekoč. Je pa res, da se je po drugi strani že tako zarasel tamkajšnji teren, da se je posledično ...