Točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu Spletno oko slovenski javnosti že od leta 2007 omogoča anonimno prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu; v tem obdobju je prejela več kot 8000 tovrstnih prijav. V obdobju 2023–24 je policiji posredovala 731 (od skupno 863 prejetih) oziroma 60 odstotkov več prijav kakor v dveh letih prej (a še vedno manj kot v obdobju 2019–20). Prijavljene vsebine so bile shranjene na strežnikih po vsem svetu, najpogosteje v ZDA. Med prijavami, prejetimi s strani Spletnega očesa, jih je policija ameriškim organom pregona odstopila 274.

Skrb vzbujajoči globalni trendi

Slovenska prijavna točka je dolgoletna članica mednarodnega združenja prijavnih točk INHOPE. V letu 2024 je bilo na ravni združenja globalno obravnavanih 2,5 milijona gradiv. V 65 odstotkih je bilo potrjeno, da ta gradiva prikazujejo spolne zlorabe otrok. Več kot 90 odstotkov žrtev na posnetkih je bilo mlajših od 13 let, po spolu pa so močno prevladovale deklice (kar v 99 odstotkih primerov).

VIR: Spletno oko

Eden najbolj skrb vzbujajočih trendov na globalni ravni je vse širša uporaba platform, ki uporabljajo šifriranje od konca do konca (angl. End-to-End Encryption – E2EE), s strani storilcev spolnih zlorab otrok. Uvedba E2EE brez varovalk za zaznavanje spolnih zlorab lahko pomeni, da zlorabe na teh platformah v veliki meri ostanejo neopažene. Prijavna točka Cybertipline, prek katere sume spolnih zlorab otrok na internetu prijavljajo ponudniki spletnih storitev v ZDA, ocenjuje, da so v letu 2024 predvsem zaradi Facebookove uvedbe šifriranja E2EE prejeli skoraj sedem milijonov manj prijav posnetkov spolnih zlorab otrok.

Finančno izsiljevanje tudi pri nas

Vse večji delež vprašanj, ki jih prejemajo na prijavno točko, se nanaša na finančno izsiljevanje z intimnimi posnetki. Storilci stopijo v stik z žrtvami, pogosto mladostniki, in jih na podlagi lažnih profilov prepričajo o deljenju intimnih posnetkov. Posnetke nato uporabijo za izsiljevanje za denar. Čeprav to ni nov pojav, je treba zaradi njegove razširjenosti vedno znova opozarjati nanj.

Vsako izsiljevanje prijavimo policiji, saj gre za kaznivo dejanje. FOTO: Choochart Choochaikupt/Getty Images

Nove oblike spletnih zlorab se pojavljajo tudi v zvezi z umetno inteligenco. Razvoj umetne inteligence je omogočil nastanek aplikacij, ki ustvarjajo vse prepričljivejše globoke ponaredke z goloto (t. i. deepnude). Storilci te ponaredke delijo naokoli in hočejo s tem ponižati žrtve ali pa jih s posnetki izsiljujejo. Prav tako se s pomočjo umetne inteligence ustvarjajo novi posnetki spolnih zlorab otrok. Nekateri storilci ustvarjajo sintetične podobe neobstoječih otrok, drugi pa za upodobitev zlorabe uporabijo stare posnetke žrtev spolnih zlorab in s tem te žrtve ponovno viktimizirajo, opozarjajo pri Spletnem očesu.

Ozaveščenost staršev in otrok

Za ukrepanje proti temu pojavu je ključna ozaveščenost staršev in otrok: z otrokom naj starši oblikujejo odprt, zaupen odnos, da se bo ta ob negotovosti ali v težavah obrnil nanje. Še pred prvo uporabo pametne naprave naj se starši z otrokom pogovorijo o pravilih uporabe in varni rabi spleta (v pomoč je lahko priročnik Vzgoja za internet Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si). Otroku naj pojasnijo, da ljudem, ki jih spoznajo prek spleta, nikoli ne izdajajo osebnih podatkov in ne posredujejo svojih fotografij ali videoposnetkov. Pri mlajšem otroku naj redno spremljajo njegove dejavnosti na spletu in pametnih napravah. Ob hudi stiski po incidentu naj otroku poiščejo strokovno pomoč. Otroci in mladostniki naj poznajo korake, ki jim lahko sledijo, če se ujamejo v past izsiljevalcev.