Italijanska lekcija slovenski košarki

Pred tednom dni je selektor košarkarjev Aleksander Sekulič ponižno in upajoče dejal, da si želi čim prej videti svoje varovance na treningu. Videl jih je, kapitalci pa so zamujali (eni žal trajno), a v skladu z dogovorom, da se pridružijo pozneje. A zagotovo je tudi Sekulič vedel, da bo velik dosežek, če bo imel na voljo, kar si je zamislil na prihajajočem evropskem prvenstvu. V nekaj dneh se je vse sesulo kot hiša iz kart ... »Na žalost sta odpadla Josh Nebo in Vlatko Čančar. Pritiski s strani kluba so bili takšni in drugačni. Brez njiju bomo morali naprej, zgodilo se je zelo pozno, v zelo nepravem trenutku, tako da smo postavljeni pred dejstvo in nov izziv,« je Sekulič priznal poraz; ob tem je srbski klub Mega izrazil željo, da reprezentanco zapusti še mladi Urban Kroflič, ker gre z ekipo na priprave v Ameriko, za nameček v njem vidijo nosilca za novo klubsko sezono ...

Jezni Italijani

Naturalizirani center Nebo in Čančar sta se vračala po poškodbi, to je Sekulič vedel. Za njiju so pripravili poseben program, a so jima njuni delodajalci, gre za Olimpio Milano, dali vedeti, naj delata po svojem programu in se pripravita na sezono, ki je pred vrati. Milančani so dobro plačali oba, za nameček pa so jezni kot risi, saj je za ekipo slaba sezona. Olimpia Milano je pod vodstvom izkušenega trenerja Ettorea Messine v evroligi zasedla 11. mesto s 17 zmagami in 17 porazi ter ostala brez zaključnih bojev. V italijanskem prvenstvu Serie A so se po rednem delu uvrstili na 5. mesto, v četrtfinalu so izpadli proti Virtus Bologni z 1:3 v zmagah, s čimer so prekinili štiriletno serijo nastopov v finalu. Izgubili so tudi finale pokala, tolažilna nagrada je le septembra osvojeni superpokal. Dovolj razlogov za gnev in bes, žal pa na nepravih ljudeh in na nepravi ekipi – reprezentanci Slovenije. Škoda je, ker je Košarkarska zveza Slovenije preveč verjela Nebu, ki je zagotavljal, da bo igral. To so situacije, ko besede niso dovolj (velika garancija). Smiselno bi bilo imeti dva, celo tri naturalizirane igralce. Tudi zaradi Luke Dončića, pa tudi zaradi vseh ostalih fantov, ki poletja prostovoljno namenijo reprezentanci ter ne nazadnje tvegajo svoje zdravje, odrekajo čas svojim družinam ter ga namenjajo dresu z državnim grbom.

Pravil nihče ne spoštuje

»Igralci morajo biti na voljo za nastope za svojo reprezentanco v skladu s koledarjem Fiba. To vključuje obveznost sodelovanja v kvalifikacijskih tekmah, regionalnih prvenstvih in drugih uradnih tekmovanjih,« so Fibina pravila jasna. A se klubi – najboljši tako ali tako ne igrajo pod Fibo, ampak v evroligi – kaj veliko ne ozirajo na Fibo, ki jo je pred 25 leti oslabila Evroliga. Organizaciji sta sicer zakopali bojno sekiro in uskladili tekmovalni koledar, to pa je tudi vse. Ni praksa, da bi košarkarske zveze prijavile igralce Fibi ali tu tožile klube. Če bi prijavile igralca, tega ne bi več videle na pripravah. Ob tem pa klubi pozabljajo, da so vse košarkarske pogodbe zavarovane. V primeru poškodb klub dobi nadomestilo, je pa res, da si nabere skrbi, ker mora na trgu poiskati novega košarkarja.

Josh Nebo ne bo igral za Slovenijo. Foto: AFP

Daš, dam

Da ameriški košarkarji igrajo za evropske reprezentance, ni dejanje samaritanstva, usmiljenja, dobrotništva. Današnji svet je gola matematika. Država dobi košarkarja, svoje pa dobi tudi naturalizirani igralec. Prva in najpomembnejša korist je, da postane »evropski«, kar pomeni, da ne šteje več kot tuji igralec, kar odpravlja omejitve glede števila tujih igralcev v ekipah. To mu omogoči več možnosti za igranje v evropskih klubih. Košarkarski klubi v Evropi pogosto raje angažirajo igralce z evropskim potnim listom, saj to omogoča lažjo sestavo ekipe in zmanjšanje stroškov. Poleg tega ima košarkar z evropskim potnim listom večjo fleksibilnost pri prestopih med ligami, saj ni omejen s kvotami za tuje igralce.

Problem je večplasten. Kaj takega se v nogometu ne bi moglo zgoditi. Ko je Uefin termin reprezentance, se nogometaši naslikajo na pripravah. Nogomet je sistem, nogomet je posel, nogomet je dobro utečen in deluje kot švicarska ura. Fiba Uefi ne seže do kolen. Uefa si ne bi dovolila, da v kvalifikacijah reprezentance ne bi igrale v najboljših postavah, v košarki je to nekaj normalnega. Verjetno bi lahko še več za svoje igralce naredili košarkarski agenti, saj se ti dogovarjajo za igralčeve pogoje in pogodbe. Še dobro, da Olimpia Milano ne more kupiti Dončića. Slaba šala ... Je pa vendarle reagirala Košarkarska zveza in kot naturaliziranega igralca na priprave pripeljala Alena Omića.