Ali je vredno zmagati ne glede na ceno? Oziroma, kaj je bolj pomembno, zmaga ali poštenost?« S temi besedami je prisotne na Fakulteti za javno upravo nagovorila profesorica, nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU, predsednica Evropskega združenja žensk pravnic Slovenije in članica Komisije za integriteto pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS) Verica Trstenjak. Na okrogli mizi z naslovom Šport, etika in pravo so poleg nje sodelovali še članica izvršnega odbora pri Nogometni zvezi Slovenije Maja Bregar Levičar, varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj, pravnica Eva Škufca, prav tako članica Komisije za integriteto OKS, ter novinarka Dnevnika Tina Jereb, pogovor je povezoval Bruno Nikolić s fakultete za javno upravo.
Odgovor na zastavljeno vprašanje, ki je bilo osrednja tema okrogle mize, razkriva bistvo etike v športu. Eden ključnih poudarkov razprave je bil, da se meja med avtonomijo športa in pravnim urejanjem skozi čas spreminja. V preteklosti je veljalo, da so športna pravila stvar športnih organizacij, medtem ko naj bi pravo posegalo predvsem na področje ekonomskih razmerij. Danes se ta meja vse bolj briše. »Doping, zaščita športnikov pred zlorabami in etični kodeksi niso več zgolj interna pravila, temveč postajajo predmet pravnih norm in zakonodaje. Razlog za to je tudi dejstvo, da športne organizacije v preteklosti pogosto niso bile sposobne učinkovito preprečevati zlorab, kar je vodilo do večjih dopinških afer in primerov nasilja,« je poudarila Škufčeva.
Udeleženci okrogle mize (z leve): Maja Bregar Levičar, Verica Trstenjak, Eva Škufca, Tina Jereb, Rožle Pregelj in Bruno Nikolić FOTO: Gordana Stojiljković
Razvoj družbe neposredno vpliva na razvoj prava in etike v športu, meni tudi Trstenjakova: »Družba postaja vse bolj občutljiva za vprašanja diskriminacije, enakosti spolov in zaščite posameznikov, zato se tem vrednotam prilagajajo tudi športni sistemi. Poleg tega tehnološki napredek in globalizacija dodatno vplivata na potrebo po enotnejših pravilih na mednarodni ravni, saj šport že dolgo presega nacionalne okvire.«
Razlike med spoloma
Predstavnica združenja pravnic je opozorila na vztrajajočo neenakost med spoloma, ki se kaže v razlikah v plačilu, sponzorstvih in medijski prepoznavnosti. Posebej je omenila dosežke smučarskih skakalcev Nike Prevc in Domna Prevca, ki sta v letošnjih sijajnih sezonah za svoje uspehe prejela zelo različna plačila. Položaj se postopoma izboljšuje, predvsem zaradi strateških pristopov na ravni mednarodnih športnih organizacij. »Enakost se spodbuja z dolgoročnimi strategijami, vključevanjem žensk v vodstvene strukture in različnimi spodbudnimi ukrepi,« je dejala Bregar Levičarjeva. »Pri svetovni veslaški zvezi so opazili, da je udeležba žensk na mednarodnih kongresih izredno nizka, manj kot 10 odstotkov. Ker so hoteli to popraviti, so uvedli proaktivno pravilo, da zveze, ki so na skupščino pripeljale delegatko, dobijo en glas več. Po desetih letih se je udeležba žensk dvignila na 35 odstotkov,« je navedla primer, ki je spodbudil večjo udeležbo žensk v športnem upravljanju. Po njenih besedah v nogometu obstaja visoka zavest o družbeni odgovornosti, predvsem zaradi njegove popularnosti in vloge, ki jo ima v družbi. Med temi je izpostavila kampanje proti rasizmu in varstvo pred zlorabami.
Nobene razlike ni med tema dvema športnikoma, je opozorila Verica Trstenjak, pa vendar je Nika Prevc za svoje dosežke prejela manj kot brat Domen. FOTO: Matej Družnik
Na področju etike v športu je bilo izpostavljeno, da so načela, kot so ferplej, antidoping in finančna transparentnost, že dolgo del športnih pravil. V nogometu, na primer, so ta načela sistemsko vključena v delovanje organizacij na vseh ravneh – od mednarodnih zvez do nacionalnih organizacij. Poleg tega se vse več pozornosti namenja zaščiti športnikov pred zlorabami, preprečevanju prirejanja tekem in krepitvi integritete športa.
Sistemske pomanjkljivosti
Posebno vlogo pri krepitvi etike ima varuh športnikovih pravic, ki deluje kot svetovalni organ in opozarja na sistemske pomanjkljivosti. Čeprav nima neposredne pristojnosti odločanja, lahko s poročili in priporočili pomembno vpliva na izboljšanje stanja. Po mnenju varuha je eden največjih izzivov v športu nezmožnost pravočasnega in ustreznega naslavljanja težav, kar vodi v to, da mora na koncu posredovati država ali sodišča.
Športne organizacije v preteklosti pogosto niso bile sposobne učinkovito preprečevati zlorab, kar je vodilo do večjih dopinških afer in primerov nasilja.
»Varuh nima pristojnosti odločanja, ampak pomaga in usmerja športnike, hkrati pa prek letnih poročil obvešča vlado RS o vseh problematičnih področjih, ki bi si zaslužila več pozornosti ali drugačen način ureditve. Eden takšnih primerov se je zgodil lani, povezan je bil z nasiljem v športu,« je poudaril Prezelj. Na vprašanje, kako imajo to urejeno v tujini, je odgovoril, da je njegovo delo vezano le na Slovenijo, da pa ima naš inštitut varuha že posnemovalce v Evropi. »Ravno danes sem dobil sporočilo iz Litve, kjer so po našem modelu vzpostavili varuha,« je dejal in opozoril, da je ena izmed vrzeli ta, da šport ne zna ali ni sposoben obravnavati tega, kar se dogaja. »V bistvu prek sodb sodišč država posega na področje športa in omejuje njegovo avtonomijo, hkrati pa se ne zavedajo odgovornosti, kaj ta avtonomija športa za seboj potegne,« je poudaril Prezelj.
V nogometu obstaja visoka zavest o družbeni odgovornosti, predvsem zaradi njegove popularnosti in vloge, ki jo ima v družbi, znana je denimo kampanja proti rasizmu. FOTO: Albert Gea/Reuters
Ključna vloga medijev
Velik poudarek okrogle mize je bil namenjen vlogi medijev. Prav ti so pogosto tisti, ki razkrijejo zlorabe, kot so spolno nasilje, neprimerno vedenje trenerjev in druge nepravilnosti. Ob tem se soočajo z velikimi pritiski javnosti, dvomi o verodostojnosti žrtev in celo grožnjami. Kljub temu ostaja njihova vloga ključna, saj se spremembe v športu pogosto zgodijo šele po javnem razkritju problemov. »Gre za najbolj trofejnega trenerja, ki se podpisuje pod šest olimpijskih medalj. Po objavi sem doživljala ne le žaljivke, temveč tudi grožnje. Veliko lažje bi bilo pisati o odprtju prizidka kake šole,« je dejala novinarka Tina Jereb, ki je razkrila domnevno nasilje trenerja juda Marjana Fabjana, zoper katerega je bilo vloženih šest prijav. Opisala je še nekaj primerov trenerjev, ki so zaradi spolnega nasilja že bili obsojeni.
Razprava je izpostavila tudi vprašanje sankcioniranja in pravne odgovornosti. Posebno problematično je kolektivno kaznovanje, na primer v primerih dopinga, kjer se kaznuje celotna ekipa ali država. Takšni ukrepi so po mnenju sogovornikov pravno sporni, saj kršijo načelo individualne odgovornosti in sorazmernosti. Po drugi strani pa obstaja potreba po učinkovitejših sankcijah na ravni športnih organizacij, ki bi lahko hitreje in bolj odločno ukrepale ob kršitvah etičnih pravil.
Načela, kot so ferplej, antidoping in finančna transparentnost, so že dolgo del športnih pravil. FOTO: Yara Nardi/Reuters
Sogovorniki poudarjajo, da kljub napredku ostaja še veliko izzivov. Nasilje, zlorabe in neenakosti niso povsem odpravljeni, zato so nujni nadaljnje izobraževanje, ozaveščanje in krepitev institucionalnih mehanizmov. Ključno vlogo pri tem imajo športne organizacije, država, mediji in posamezniki.
Novi ukrepi v primeru zlorab
Vlada je športnim zvezam naložila, da morajo od 10. aprila letos sprejeti pravilnike in izobraziti zaposlene glede postopkov v primeru zlorab, omogočiti morajo tudi kanale za anonimno prijavo na svojih spletnih straneh, je dejala Eva Škufca, ki je prepričana, da je to vzvod, ki bo športne zveze prisilil k ukrepanju. Na OKS imajo portal Žvižgavka, varno linijo za prijave in vprašanja v zvezi z zlorabami v športu. Pri kaznivih dejanjih ni druge možnosti, kot da gredo primeri na sodišče. Organizacije same jih ne morejo in ne smejo preiskovati same, saj to ni v interesu športnika, je poudarila.
Kot osrednje sporočilo razprave je izstopala misel, da se etika ne začne pri pravilih, temveč pri posamezniku. Vsak udeleženec v športu – od športnikov in trenerjev do funkcionarjev in gledalcev – nosi odgovornost za ustvarjanje poštenega in varnega okolja. Šport ne oblikuje značaja, temveč ga razkriva, zato je prav etična drža posameznika tista, ki na koncu določa, kakšen bo šport kot celota. Odgovor na vprašanje iz začetka teksta se tako ponuja sam od sebe.
