Med pripravo vrta na hladnejše mesece marsikdo poseže po vrtnih škarjah in se loti obrezovanja grmovnic in trajnic. Odločitev je prava za nekatere rastline, druge pa bomo s tem prikrajšali za cvetenje v naslednjem letu, poleg tega bodo bolj dovzetne za nizke temperature in spomladi morda sploh ne bodo odgnale.
Tudi pri rastlinah, pri katerih čas rezi ne vpliva neposredno na naslednje cvetenje, je bolje počakati na pomlad.
Grmovnice glede na čas rezi delimo v dve veliki skupini: prva cveti na lanskem, že olesenelem lesu – to so rastline, ki cvetne brste oblikujejo poleti ali jeseni prejšnjega leta, ti brsti pa prezimijo in vzcvetijo zgodaj naslednjo pomlad, denimo forzicija, vanhouttova medvejka, jasmin. Če bi jih obrezali zdaj, bi odstranili prav tiste veje, na katerih bi se spomladi razvili cvetovi. Te vrste zato režemo takoj po cvetenju, praviloma pozno spomladi ali zgodaj poleti. Druga skupina grmovnic cveti na letošnjih, torej enoletnih poganjkih – na lesu, ki zraste v tekoči sezoni. Sem spadajo latasta hortenzija, budleja oz. metuljnik, večina sodobnih vrtnic, ruski žajbelj oz. perovskija. Jesenka rez sicer ne škoduje neposredno cvetenju, a jo strokovnjaki kljub temu priporočajo prestaviti na zgodnjo pomlad – predvsem zaradi zaščite pred zmrzaljo in lažje presoje obsega rezi.

Če bi forzicije obrezali zdaj, bi odstranili prav tiste veje, na katerih bi se spomladi razvili cvetovi.
FOTO: Himalaya Khajanchi/500px/Getty Images
Korist za živali
Azaleje in rododendroni cvetijo na lanskem lesu, zato bi jesenska rez odstranila cvetne brste in preprečila spomladansko cvetenje. Priporočljivo je, da jih obrežemo pozno spomladi ali zgodaj poleti, idealno bi bilo v treh tednih po koncu cvetenja. Enako je s forzicijo, ki sicer hitro raste in lahko brez letne rezi hitro preraste gredico. Režemo jo šele spomladi, ko cvetovi ovenijo, odstranimo pa največ tretjino vej. Podobno pravilo velja za nekatere priljubljene trajnice, pri katerih razlog za odloženo rez ni le čas cvetenja, temveč tudi korist za prostoživeče živali. Ameriški slamnik sicer ne potrebuje redne rezi, a če želimo urejen videz vrta, je bolje počakati do pomladi. Semenske glavice, ki so čez jesen in zimo na vrtu, so pomemben vir hrane za ptice, poleg tega pa iz njih pogosto vzklijejo nove rastline naslednje leto. Vir hrane za ptice je tudi rudbekija.

Jesenska rez ne škoduje neposredno cvetenju, a jo je zaradi zaščite pred zmrzaljo bolje opraviti spomladi. FOTO: Iryna Khabliuk/Getty Images
Kot rečeno, tudi pri rastlinah, pri katerih čas rezi ne vpliva neposredno na naslednje cvetenje, obstaja več razlogov, zakaj je smiselno počakati na pomlad: zaščita pred zmrzaljo, naravna zaščita rastline čez zimo, lažja presoja obsega rezi – spomladi, ko so vidni prvi brsti, lažje ocenimo, kateri deli so dejansko odmrli –, manjše tveganje za bolezni ter koristi za ptice.
Hortenzije
Glede na čas obrezovanja jih delimo v dve glavni skupini: kmečke hortenzije (Hydrangea macrophylla) cvetijo na lesu prejšnjega leta, zato jih obrezujemo v začetku pomladi, najbolje v marcu. Ne obrezujemo preveč. V to skupino uvrščamo še pečate hortenzije (Hydrangea serrata), žametne (Hydrangea sargentiana), hrastovolistne (Hydrangea quercifolia) in vzpenjave hortenzije (Hydrangea petiolaris). Jeseni režemo snežne kepe (Hydrangea arborescens) in metlaste hortenzije (Hydrangea paniculata), saj razvijejo cvetne brste spomladi.