
Galerija

V današnjem hitrem življenjskem ritmu bralec naslovu nameni sekundo ali dve, ampak včasih je za to, da članek ali knjigo oceni kot zanimivo ali nezanimivo, dovolj tudi to. Ob današnji poplavi časopisnih in spletnih člankov je tekmovalnost še večja. Kako torej izstopati med stotinami drugih, ki pišejo o temah, podobnih našim?
Univerzalnih navodil, kako oblikovati popoln naslov, žal ni, lahko pa se držite nekaterih priporočil. Upoštevajte, da si je nezahteven in kratek naslov lažje zapomniti. Če ga sestavlja daljša in zapletena besedna zveza, naj bo ta zanimiva in razumljiva.
Naslov naj zrcali vsebino besedila oziroma njegovo bistvo, kljub temu pa naj ostane skrivnosten do te mere, da bralcu ne razkrije preveč – tako ga namreč pritegne, da bere naprej.
Najlažje ga oblikujete šele na koncu, ko ste pripoved že zaključili in se vam glede na sporočilo besedila porodi zamisel za privlačen naslov.
Slovnična pravila veljajo za uporabo ločil znotraj naslova, kjer uporabljamo vejico, dvopičje, podpičje, narekovaj, vezaj, pomišljaj … Za končna ločila pa v naslovih praviloma velja, da jih opuščamo – predvsem končno piko.
Praviloma se izognemo rabi končnega vprašaja, ki pa ga sicer lahko uporabimo, da poudarimo vprašalnost in preprečimo, da bi naslov zvenel kot pripovedna poved, npr. Gremo na počitnice?
Naslov je lahko sestavljen tudi iz dveh ali več povedi. V prvi povedi se držimo slovničnih pravil, ki veljajo za poved v besedilu, npr. Se bojite psov? Vzroki in samopomoč Za končno poved načeloma velja opuščanje ločil, kljub temu pa njihova uporaba ni prepovedana, npr. Veterani se ne dajo. Koliko časa še ALI Veterani se ne dajo. Koliko časa še?
Na koncu naslova je smiselno uporabiti tri pike pri naštevanju, npr. Politika – igrice, laži, prevare …
Pogostost uporabe klicaja je velika predvsem v naslovih umetnostnih besedil; v naslovih drugih besedil pa ga uporabimo, če želimo nekaj posebej poudariti ali na nekaj opozoriti, npr. Previdno na cesti! Zmaga za naše! V boj proti cepivom! Zaščitite se pred klopi!
Klicaj v naslovu ima čustveno noto in močno funkcijo pritegovanja pozornosti bralca, razkriva pa tudi stališče pisca do besedila.
Pišite nam na lektura@slovenskenovice.si
Tamara Rojc, profesorica slovenščine