Jezikovni nasveti: Nam stvari služijo?

Nadaljujmo serijo prispevkov, v katerih obravnavamo manjše ali večje nerodnosti v pisnem izražanju, ki bi se jim lahko brez težav izognili in s tem ne samo olepšali naše pisanje, temveč si tudi prihranili nepotrebni čas in trud z vtikanjem teh pogosto zastarelih ali pa publicističnih izrazov vanj.

Danes nam bo jezikovni kotiček služil (in tu je naš prvi primer) za premislek o pravilnosti in smiselnosti uporabe izraza kaj služiti komu/čemu. Pri iztočnici glagola služiti, katerega prvotni pomen je po Slovenskem etimološkem slovarju »nekako biti sluga«, nas že pravopis opozori, da je v tej vezavi in v taki rabi izraz publicizem: Stavba ne služi svojemu namenu – po pravopisu bolje: /.../ se ne uporablja, za kar je bila zgrajena. To pomeni, da obravnavanega izraza sicer ne prepoveduje, le opozarja, da lahko to, da je predmet, poslopje uporaben/-no, izrazimo tudi preprosteje, ne v prenesenem pomenu.

Vendar, najprej si oglejmo par primerov iz tiska, teh je veliko, kajti kaže, da je piscem miselna pot, ki nakazuje, da nam kaj služi, nadvse ljuba.

– V sladicah služi kot ojačevalec okusa.

– Migranti vladam služijo kot ventil.

– Umetniške akademije so jim služile kot odskočna deska.

– Z dejanji služimo kot vzor državam, ki se še razvijajo.

Nam se zdi, da bi lahko v zgornjih primerih isto povedali tudi brez glagola služiti. Recimo takole: V sladicah je lahko ojačevalec okusa. Migranti so za vlade ventil. Umetniške akademije so bile zanje odskočna deska. Z dejanji smo vzor državam, ki se še razvijajo.

Tako je mnogo lepše, mar ne?

A ne pozabimo omeniti tudi številnih pravilnih načinov rabe glagola služiti. Najpogostejše so tiste, ki pomenijo opravljati službo, delati za koga, zaslužiti plačilo: oče služi pri železnici, sin služi vojaški rok pri mornarici, ti ljudje dobro zaslužijo. Frazem služiti cesarja izhaja iz časov, ko je bilo ozemlje današnje Slovenije del avstrijskega oziroma avstro-ogrskega cesarstva, pomeni pa biti pri vojakih. Stalna besedna zveza je služiti kruh v pomenu pridobivati osnovna materialna sredstva, materialne dobrine: Kdaj boš začel služiti kruh? Ekspresivno pa s služiti komu/čemu izrazimo vneto, prizadevno delo, delovanje za koga/kaj: služiti domovini, revoluciji, lepoti, resnici. Včasih je služiti torej tudi prav lepo. In ko smo že pri tem: naslov, ki nam služi za pisma bralcev, je: lektura@slovenskenovice.si.

Maša Močnik, univ. dipl. slov.