Jezikovni nasveti: Seznami pravil o uporabi vejic

Znova smo se razveselili pisma bralke, tokrat se je na naš prispevek z naslovom Profesor Vejica odzvala učiteljica angleščine, ki pravi: »Pogosto se srečam s stisko otrok, ki ne znajo pravilno postavljati vejic v slovenščini. Vaša pravila, ki ste jih navedli v prispevku, so bila zelo jasna in uporabna. Prosim vas za nasvet, kje lahko poiščem seznam pravil o uporabi vejic v slovenskem jeziku, ki bi bil primeren za mladino.«

Zahvaljujemo se Vam za to vprašanje, saj bo odgovor morda pomagal še komu od naših bralcev. Priporočamo, da uporabite katerega od do uporabnikov prijaznih zelo jasno in preprosto napisanih priročnikov, nam se zdi eden najboljših prav za izmojstritev v postavljanju vejic priročnik z naslovom Vejica je, vejice ni (Bešter et al., 2021). Pravila so pregledno zapisana, primeri nazorni. Knjižica vsebuje tudi zvežčič z vajami, primernimi za osnovnošolce in vsakogar, ki želi izboljšati svoje znanje o tem ločilu. Prvo pravopisno pomoč lahko najdemo tudi v Žepnem pravopisu Jožeta Skaze. V tej knjižici priročnega formata so pravila postavljanja vejice navedena zgoščeno, a zelo jasno, vejico v skladenjski in neskladenjski rabi navaja v preglednih alinejah. Temeljito in učinkovito nam pravilno rabo vejice razloži tudi Pravopis – priročnik z vajami prav tako avtorja Jožeta Skaze. Namenjen je učencem višjih razredov osnovne šole ter srednješolcem. Oba Skazova priročnika sta izšla v več izdajah.

Naša bralka opaža tudi, da imajo učenci probleme recimo s pisavo skupaj/narazen: Da, res je, statistični podatki preteklih rezultatov preverjanj stopnje bralne pismenosti osnovno- in srednješolcev kažejo, da ta upada. Vzrok bi najbrž lahko iskali v več dejavnikih, najboljši način za doseganje boljše pismenostne spretnosti pa je branje. Več ko človek bere, bolje se tudi sam pisno izraža. Pomembno je, da mladina bere knjižna dela v slovenskem jeziku. Znanje maternega jezika omogoča tudi uspešnejše učenje tujih.

Pri tem ni toliko pomembno to, da mladi berejo le dela iz šolskega kanona ali zelo zahtevna literarna dela, kot to, da berejo čim več, da je le besedilo jezikovno pravilno oziroma da gre za kakovosten prevod. Pomembno je namreč, da prebrano sprejemamo kritično, torej da pomislimo tudi na to, kako je nekaj napisano, ne samo, kaj piše.

V Sloveniji je ogromno projektov za spodbujanje branja, po mojih izkušnjah pa k velikemu številu prebranih naslovov pripomore možnost svobodne izbire literarnega žanra – tako nekdo, ki se je z muko prebil skozi šolsko branje, zdaj kot za šalo požira debele prevode Stephena Kinga. Tudi prevodi Harryja Potterja v slovenščino so kakovostni. To sta le dva primera bralske vneme, kakršno bi morali odrasli iskati pri mladih in jo znati ohranjati.

Pišete nam lahko na lektura@slovenskenovice.si

Maša Močnik, univ. dipl. slov.