Jezikovni nasveti: Slovenjenje zemljepisnih lastnih imen

Veliko Slovencev najraje dopustuje na Hrvaškem. Med priljubljenima turističnima krajema sta Biograd na Moru in Sv. Filip i Jakov. V letakih različnih turističnih agencij lahko preberemo tudi slovenjeno ime omenjenih krajev – Biograd na morju in Sveta Filip in Jakov. Ali smo slovenski turisti priljubljeni destinaciji neupravičeno vzeli za svoji? Kaj na to poreče Slovenski pravopis? Ta glede slovenjenja večbesednih zemljepisnih imen razlikuje med: večbesednimi zemljepisnimi imeni, ki jih slovenimo, in večbesednimi zemljepisnimi imeni, ki jih ne slovenimo.

V skupino imen, ki jih slovenimo, spadajo nenaselbinska zemljepisna imena držav, celin, pokrajin, otokov in polotokov, vodovij, hribovij in gorovij, dolin, puščav, jam, cest, parkov, ulic, trgov in objektov, ki so sestavljena iz občih (splošnih poimenovanj). Poglejmo si nekaj primerov. Med državami denimo Združene države Amerike, Velika Britanija, med pokrajinami Provansa, celinami Evropa, otoki in polotoki: Korzika, Jukatan, Kanarski otoki; reke, morja, jezera so Ren, Atlantski ocean, Niagarski slapovi; gorovja: Pireneji, Apenini, doline: Silicijeva dolina, znane stavbe: Hradčani, opera Havs, ulice: Luksemburška avenija, trgi: Rdeči trg.

Tudi pri naselbinskih zemljepisnih imenih ima Slovenski pravopis jasna pravila: imena krajev, ki jih ohranjamo v izvorni obliki (New York, Rio de Janeiro, Mexico City …); imena krajev, ki so poslovenjena zaradi pogostosti uporabe (Pariz, Čikago, Budimpešta, Benetke …); imena krajev zunaj meja Republike Slovenije, v katerih so živeli Slovenci (Karlovec, Brod na Kolpi); imena krajev, v katerih živi slovenska narodnostna manjšina (Celovec, Trst).

Biograd na Moru ali Biograd na morju? Sveti Filip i Jakov ali Sveta Filip in Jakov? Glede na pravopisna pravila je možno oboje. Obe imeni turističnih krajev lahko ohranimo v izvorni obliki – Biograd na Moru in Sveti Filip i Jakov – ali pa ju poslovenimo – Biograd na morju ter Sveta Filip in Jakov.

Tuja večbesedna lastna imena navadno slovenimo – zlasti če jih uporabljamo pogosto ali pa so nam zaradi kulturno-zgodovinskega ozadja še posebej blizu.

Vaša vprašanja in komentarje sprejemamo na lektura@slovenskenovice.si.

Tamara Rojc, prof. slovenščine