Kaj pomeni ta zgodba

Izteka se zgodba leta 2025. Res je, gre le za naslednjo številko v sistemu štetja časa, le menjavo starega koledarja z novim, in prejšnji stavek je dejansko nekoliko nenavaden. Danes bomo namreč premislili, kako se je v zadnjem času spremenil pomen besede zgodba oziroma kako je zaradi določenih ekonomskih in posledično družbenih sprememb postala izraz z nekim novim pomenom. Vsaka zgodba se začne na začetku, pa storimo tako še mi; oglejmo si pomensko razlago v slovarju; torej kaj je njen osnovni pomen. Prvi je kar kdo pripoveduje o resničnih ali izmišljenih dogodkih, povezanih v celoto. Izraz zgodba se uporablja tudi v literarni stroki v pomenu smiselno si sledeči dogodki v literarnem delu. Zgodba je tudi krajše pripovedno delo, navadno v prozi: 'napisati, prebrati zgodbo'; humoristična, šaljiva, žalostna zgodba/detektivska, ljubezenska, zgodba/časopisna, ljudska zgodba; svetopisemska zgodba.

Toda danes nas zanima nova zgodba, zgodba, ki je postala izraz, s katerim nam kdo želi predvsem kaj prodati. Oglejmo si primere: – Zgodba se je v zadnjih letih precej razširila. Pomlajevalni tretmaji niso več samo domena žensk.

– Leta 2011 smo odprli trgovino v Šiški in tako postavili del foodie revolucije v Sloveniji. Veseli smo, da ste del naše zgodbe. Dobrodošli v Cool House!

– Namen projekta Zgodbe slovenskega turizma je identifikacija in razvoj zgodb za potrebe oblikovanja in trženja turističnih produktov in destinacij.

– Vsak zadovoljni turist se lahko spremeni v pripovedovalca zgodb, ki z navdušenjem deli svoje izkušnje – če je tudi sam doživel zgodbo, ki jo lahko dopolni in preda naprej. To je lahko zgodba o Mariji, lastnici kmečkega turizma nekje v Toskani /.../

– Pred tem smo s fanti res trdo delali na tem, da bi ljudem predstavili zgodbo banda.

Tako je, govorimo o zgodbi, ki pomeni metodo marketinga. Ameriški podjetnik, znan marketinški mislec in avtor Seth Godin je dejal: »V marketingu ne gre več za to, kaj izdeluješ, temveč za zgodbe, ki jih pripoveduješ.«

Zgodba danes torej pomeni tudi to, da z napletanjem o nekem produktu ponudnik poskuša doseči, da ga bo zaradi tega kdo kupil. Pa četudi je le pušelšank, postavljen pod kozolec, je lahko njegova ponudba precej draga – da ima le »zgodbo«. Izraz pa se je iz marketinga prenesel tudi v medijske reportaže o različnih temah, čedalje pogosteje opažam, da se marsikatera začenja s predstavitvijo v smislu, da je to zgodba nekoga ali nečesa – in ne zgodba o kom ali o čem, kakor je sicer pravilneje. Z drugega pomena se je torej prenesel sklon na prvega. Nič čudnega, ko pa imamo polna ušesa zgodb na vsakem koraku – in to je naša zgodba. Pa vaša? Pišete nam lahko na lektura@slovenskenovice.si.