Kako nadomestiti googlov iskalnik?

Dandanes je pri velikih tehnoloških podjetjih več negativnega kot pozitivnega. Pripišemo jim lahko nešteto tegob, škodo, ki jo povzročajo družbeni mediji, dezinformacije, polarizacijo, rudarjenje in zlorabo osebnih podatkov, malomarnost do okolja, izogibanje davkom in tako naprej in naprej. Človek dobi občutek, da se veliki šefi iz Silicijeve doline raje prilizujejo aktualni ameriški administraciji, se dobrikajo predsedniku Donaldu Trumpu in molčijo o njegovem vedno bolj bizarnem političnem delovanju brez kakršnih koli zadržkov, do Evropske unije pa se obnašajo kot do krute mačehe.

Poleg tega se zdi, da številni izdelki in storitve velikih tehnoloških podjetij iz leta v leto postajajo le slabši in s slabšo uporabniško izkušnjo. Pomislimo le na obljube neke velike računalniške korporacije, ki se je nekoč pridušala, da njene storitve za navadnega smrtnika ne bodo nikoli plačljive, ko pa je dosegla neko kritično maso uporabnikov, jim je začela zaračunavati življenjski prostor, češ da jo hramba podatkov v oblaku preveč stane.

Alternative obstajajo

Pri brezplačni programski opremi, kot so številne aplikacije, ki jih vsakodnevno uporabljamo in si dejansko ne bi znali predstavljati življenja brez njih, je zadaj vedno kompromis: večinoma gre za naše osebne podatke, ki smo jih prisiljeni deliti s proizvajalci, ti pa jih veselo pretvorijo v denar – velikanske vsote denarja – in le krepijo svoj monopolni položaj. Saj veste: enkrat samkrat v google vtipkate iskalno geslo klor za bazene in se čez nekaj minut čudite, zakaj na Facebooku gledate oglase za bazene, bazenske robote in bazensko tehniko. Ne, našim pametnim telefonom sploh ni treba prisluškovati našim pogovorom, kakor se bojijo nekateri: sami jim povemo, kaj nas zanima, korporacije pa si te podatke veselo delijo in služijo z njimi.

A lahko gremo drugam. Marsikdo se že zaveda odvisnosti od ameriških tehnologij in še posebno v Evropi se zavedamo, da za skoraj vse, kar velika tehnološka podjetja prodajajo, obstajajo alternative, ki so bolj zelene, bolj etične, bolj neodvisne, bolj spoštljive do naše zasebnosti ali preprosto manj moteče in manj močne. In prehod je lažji, kot bi si morda predstavljali na prvi pogled. Tokrat bomo pogledali kak alternativni iskalnik, v naslednjih prispevkih pa še spletne brskalnike, elektronsko pošto, pisarniška orodja, družbene medije in klepetalne robote (UI).

Google ni edini

Google je v zadnjem desetletju zavzel 90 odstotkov trga iskanja, a pogosto ni nič boljši od konkurence; nekateri trdijo, da je včasih očitno slabši od tekmecev, morda celo namerno. Znani kanadsko-britanski tehnološki novinar in aktivist, bloger in pisec znanstvene fantastike Cory Doctorow, ki si je izmislil izraz »enshittification« (drekifikacija, usranjevanje), ki opisuje upad kakovosti številnih spletnih storitev, Google označuje za živi primer usranjevanja, pri čemer navaja njegovo domnevno strategijo poslabšanja kakovosti iskanja, da bi uporabniki preživeli več časa na spletnem mestu.

Google je trenutno največji iskalnik na svetu. FOTO: Google

Britanski mojeek FOTO: Mojeek

Francoski qwant FOTO: Qwant

Kakor koli že, zamenjava privzetega iskalnika na kateri koli napravi je izjemno enostavna. Če uporabljamo Googlov chrome (preden ga zamenjamo), preprosto kliknemo na tiste tri navpične pikice v desnem zgornjem kotu okna, pa naj gre za pametni telefon ali pa osebni računalnik, izberemo Nastavitve in nato Iskalnik. Odpre se nam seznam možnih iskalnikov in preprosto izberemo enega.

Kaj izbrati? Vzemite si čas ...

Zanimiva izbira je iskalnik ecosia. Namesto da bi družba Ecosia GmbH naša iskanja uporabila za polnjenje svoje blagajne, prihodke, ki jih dobi od oglasov na strani, dejansko uporablja za sajenje dreves. Berlinsko podjetje trdi, da je od svojega začetka leta 2009 posadilo že skoraj 250 milijonov dreves (lahko si celo omislimo lastni števec). Ecosia ves dobiček namenja podnebnim ukrepom (doslej je za to namenila več kot 100 milijonov evrov) in s svojimi sončnimi elektrarnami proizvede več čiste energije, kot je porabi za delovanje, hkrati pa zbira minimalno količino podatkov o svojih uporabnikih.

Rezultati iskanj ecosie sicer niso vedno tako temeljiti kot pri googlu, čeprav nam orodna vrstica ponuja možnost iskanja prek googla in binga. Kot številni drugi alternativni iskalniki tudi ecosia temelji na Microsoftovem bingu (tudi yahoo in duckduckgo se do neke mere zanašata nanj), služi pa le z uporabniki, ki klikajo na oglase oziroma sponzorirane povezave: če ignoriramo oglase, ne sadimo dreves.

Lahko si omislimo tudi mojeek s sedežem v Združenem kraljestvu, katerega rezultati iskanja so stoodstotno neodvisni od googla ali binga in ki obljublja, da ne bo sledil uporabnikom ali zbiral podatkov o njih, tako da bodo vsi dobili popolnoma enake rezultate iskanja (kar ne velja za google ali bing).

Francoski qwant je podobno usmerjen k zasebnosti (njegov slogan je »Iskalnik, ki vas ceni kot uporabnika, ne kot izdelek«) in je že pretežno neodvisen (začel je na podlagi binga). Zdaj sodeluje z ecosio pri izgradnji novega evropskega indeksa iskanja.