Košarkarji so se bolj ali manj že vrnili v svoje klube, kmalu bo v ZDA odrinil tudi Luka Dončić, najboljši strelec minulega evropskega prvenstva, ki je že v predalu: Nemci slavijo prvake, Turki obžalujejo zapravljeno zlato, Grki so kot majhni otroci veseli brona, Finci so prijetna osvežitev in presenečenje na četrtem mestu. Slovenija je končala na 7. »Zadovoljen sem z odnosom vseh in s predstavami na tem prvenstvu ter z mislimi že pogledujem proti začetku novega reprezentančnega ciklusa, ki se začne novembra in v katerem bo poleg domačega eurobasketa 2029 zelo pomembno, da se poskušamo ponovno prebiti na svetovno prvenstvo 2027 v Katarju. Želimo pa si nastopiti seveda tudi na OI 2028 v Los Angelesu,« je nastope košarkarjev ocenil predsednik zveze Matej Erjavec. Pred košarkarsko zvezo so številni izzivi.

Soorganizator EP

Do 2029. se bo Slovenija pripravljala na organizacijo evropskega prvenstva. Drugič po letu 2013, ko je organizacijsko blestela, košarkarji pa so pod taktirko selektorja Božidarja Maljkovića zasedli peto mesto. To bo sicer že peti zaporedni celinski turnir, ki ga bodo hkrati gostile štiri države prirediteljice (Slovenija je bila leta 2013 zadnja, ki je sama gostila EP!). Prvič so ta format uporabili leta 2015 (ko bi morala EP gostiti Ukrajina), nato pa še v letih 2017 in 2022. EuroBasket 2029 bodo sogostile Estonija, Grčija, Slovenija in Španija. Že zdaj je jasno, da bodo finalni boji v Španiji. Da bo Slovenija gostila EP, bo država odprla mošnjiček in s skoraj štirimi milijoni evrov podprla projekt. Tu bo šlo za plačilo pristojbine Fibi, ki vključuje stroške medijskih pravic, TV-produkcije in druge organizacijske izdatke. Ker se za organizacijo ni bati, gre verjeti, da se bo Slovenija izkazala.

Lukovi soigralci do 2029.

Leta 2029 bo Luka Dončić star 30 let. Verjetno na vrhuncu svojih moči. Leta 2033 jih bo na EP štel 34. Tri evropska so za njim – 2017, 2021, 2025. Letos ob sebi ni imel optimalnega igralskega orkestra. Zakaj ne, bo pokazal čas. Analiza bo koristila vsem, iz napak pa se pametni lahko veliko nauči – tudi to, da jih ne ponavlja.

Delo bo očitno nadaljeval selektor Aleksander Sekulić, naloga športnega direktorja Saše Dončića in štaba pa bo, da pripravi program, kako v reprezentanco vključiti fante, ki so jutro slovenske košarke. Na ladjo je treba vrniti Žigo Samarja, dati minute mladcem, kot so Urban Kroflič, Mark Padjen, Žak Smrekar, Vid Hrabar, Stefan Joksimović in drugi, ki obetajo in prihajajo. Predvsem pa jih ne smemo primerjati z Luko Dončićem, saj jim je to bolj breme kot pohvala. Pozorno bo treba spremljati tudi ameriško študentsko ligo NCAA in najti model vključevanja mladih Slovencev, ki so tam našli minute, priložnost, študij, ob tem pa zajetne finančne pogodbe. Smiselno bi bilo zakopati bojno sekiro iz minulega poletja in najti dva, tri potentne tujce, ki so za stvar. Da bo Luko doma na EP 2029 zanimalo le zlato, ni treba posebej poudarjati.

Javnost in sodniki

Naloga zveze v prihodnjih letih bo tudi, da spet najde skupni jezik s košarkarsko javnostjo. Ne pomnijo ljubitelji košarke, da dvorana Stožice ne bi bila polna, ko je igral Luka. Ob koncu priprav pred EP se je to zgodilo. Verjetno z razlogom. Tudi zavoljo odnosov do teh, ki jih ni več zraven, pa so včasih bili. Bo pa treba tudi znati ločiti med kritizerstvom in argumentirano kritiko. To ni isto, kritika lahko še kako koristi. Na globalni ravni bi lahko pomembno nalogo odigral kar predsednik Matej Erjavec, podpredsednik FIBA Europe in član izvršnega odbora Mednarodne košarkarske zveze. Z letala se je na letošnjem EP videlo, da številni sodniki niso kos svoji nalogi na EP. Bizarno je bilo, da so tekme na EP sodili sodniki z drugih celin ... Da ni najboljših evropskih sodnikov, je kriv spor med Evroligo in Fibo. Fiba – kjer ima pomembno vlogo tudi Erjavec – bi morala storiti vse, da bi ji uspelo od Evrolige pridobiti deset najboljših sodnikov, šefov posadk, ki bi s svojim znanjem in avtoriteto znali usmerjati tudi še tako povprečnega sodnika ob sebi.