Kdor zna več kot en jezik, se bo počasneje staral

Bi bilo lahko učenje več jezikov skrivno orožje proti posledicam starosti? Tout à fait possible. (Prav mogoče.) V novi študiji, objavljeni v strokovni reviji Nature Aging, raziskovalci ugotavljajo, da imajo ljudje, ki govorijo dva ali več jezikov, manjše tveganje za pospešeno staranje in da se koristi večjezičnosti povečujejo s številom govorjenih jezikov. Mednarodna ekipa raziskovalcev je proučevala podatke o 86.149 ljudeh, starih od 51 do 90 let, iz 27 evropskih držav. Ugotovili so, da so ljudje, ki govorijo samo en jezik, približno dvakrat bolj dovzetni za hitro staranje, medtem ko je pri večjezičnih posameznikih verjetnost za to v povprečju približno polovico manjša.

Zakaj torej znanje več jezikov ljudem pomaga, da se počutijo mlade in tako tudi delujejo? Hipoteza je, da učenje različnih jezikov pomaga ohranjati nevrološko gibčnost, kar upočasnjuje tako kognitivni kot telesni upad. Zdi se, da je žongliranje z več jeziki, tako kot drugi znani dejavniki življenjskega sloga, ki spodbujajo splošno zdravje v starosti – kot so močne socialne vezi in redna telesna dejavnost –, še posebno učinkovit način za ohranjanje delovanja možganov in dolgoročne vitalnosti.

Dvo- ali večjezičnost krepi naše možgančke. FOTO: Kevin Coombs/Reuters

Vendar povezava ni povsem jasna in v igri bi lahko bilo več dejavnikov. Morda imajo na primer kulture, ki so bolj nagnjene k učenju več jezikov, tudi bolj zdravo prehrano ali bolj aktivno družabno življenje, medtem ko so enojezične populacije v poznejših letih morda manj družabno angažirane. Omeniti velja tudi, da je študija razlikovala med ljudmi, ki so se nekoč učili drugi jezik v šoli, in tistimi, ki obvladajo več jezikov v vsakdanjem življenju.

Kljub temu so raziskovalci ugotovili, da je zaščitni učinek govorjenja več jezikov ostal pomemben tudi po prilagoditvi drugih dejavnikov, kot so starost, telesno zdravje, fizično okolje in družbenopolitično okolje. Prav tako to ni prva študija, ki povezuje večjezičnost z boljšim kognitivnim zdravjem v starosti.

Več kot pol sveta zna govoriti več kot le en jezik. FOTO: Heinz-Peter Bader/Reuters

Vse to je dobrodošla novica za večji del sveta, kjer od 50 do 75 odstotkov ljudi govori več kot en jezik. Manj spodbudno pa je za angleško govoreči svet, kjer se večina ljudi pogovarja le v svojem maternem jeziku. Poleg tega je v številnih pretežno angleško govorečih državah – vključno z ZDA, Združenim kraljestvom, Kanado, Avstralijo, Novo Zelandijo in Irsko – demografsko stanje tempirana bomba, saj se prebivalstvo hitro stara, zdravstveni sistemi pa so vse bolj obremenjeni zaradi naraščajoče stopnje kognitivnega upada. Zanje je morda pomembnejše kot kdaj prej, da njihovi državljani začno vaditi svoje jezikovne spretnosti.

»Čeprav ne moremo določiti natančnih številk, vemo, da 50 do 75 odstotkov svetovnega prebivalstva govori več kot en jezik. Z drugimi besedami, dvojezičnost in večjezičnost sta mednarodna norma. Pa vendar večina tistih, ki govorijo angleščino kot prvi jezik – do 75 odstotkov jih je enojezičnih –, govori samo angleško. Torej so ti rezultati o pozitivnih kognitivnih in zdravstvenih učinkih dvojezičnosti in večjezičnosti v kateri koli kombinaciji jezikov, ko se staramo, zanje morda malce manj prijetni,« je komentiral profesor Stephen May, jezikoslovec s Šole za maorsko in avtohtono izobraževanje na Univerzi v Aucklandu, ki ni sodeloval v študiji. »Poleg pomembnih trajnih kognitivnih koristi v povezavi s staranjem so izobraževalne raziskave v zadnjih 80 letih dosledno poudarjale tudi splošne kognitivne, socialne in izobraževalne koristi dvojezičnosti/večjezičnosti,« je dodal May.