

Za varnost in zasebnost na spletu moramo poskrbeti sami. FOTO: Funtap/Getty Images

Nord VPN je redno med najbolje ocenjenimi navideznimi zasebnimi omrežji. FOTO: Staš Ivanc

Manj znani Cyber Ghost se tudi dobro izkaže. FOTO: Staš Ivanc



Uporaba VPN (navidezno zasebno omrežje, angl. virtual private network) je postala ključna za zaščito zasebnosti na spletu. VPN šifrira naš spletni promet in maskira IP-naslov (kratica za internet protocol oziroma številka, ki identificira našo napravo v omrežju), kar pomeni, da naša spletna dejavnost postane nevidna za ponudnike internetnih storitev, omrežne administratorje, pa tudi vladne organe. To je še posebno pomembno za novinarje, zdravnike, odvetnike, aktiviste, žvižgače in vsakodnevne uporabnike, ki želijo ohraniti svojo zasebnost.
VPN je priporočljivo uporabljati v kombinaciji z drugimi orodji za zaščito zasebnosti, kot so upravitelji gesel in protivirusni programi.
Navidezno zasebno omrežje deluje kot digitalna zavesa, ki ščiti našo spletno dejavnost. Ko uporabljamo VPN (na računalniku ali pametnem telefonu), naš ponudnik spletnih storitev vidi le »naš« IP-naslov oziroma IP naslov VPN-ja, čas povezave in količino prenesenih podatkov. Ne more pa videti, katere spletne strani obiskujemo, katere aplikacije uporabljamo ali katere datoteke prenašamo, saj so vsi podatki šifrirani. To učinkovito preprečuje zbiranje podatkov o naših spletnih navadah, ki jih oglaševalci in tržniki uporabljajo za ciljno oglaševanje.

Poleg tega VPN preprečuje, da bi tretje osebe, kot so ponudniki spletnih storitev, zbirali in delili naše podatke z drugimi. To je še kako pomembno, saj lahko ti podatki vključujejo čas, ki ga preživimo na spletnih straneh, IP-naslove, iskalne pojme in celo oglase, ki smo jih videli. Tudi če so spletna mesta šifrirana s protokolom https, lahko ponudnik še vedno vidi imena domen, čas obiskov in količino prenesenih podatkov, kar pomeni, da ima dostop do podatkov, ki mu omogoča, da ustvari podroben profil o naših spletnih navadah. V nekaterih primerih lahko spletni operater te podatke deli z vladnimi organi ali drugimi tretjimi osebami, kar predstavlja resno grožnjo naši zasebnosti. In ne, če izberemo način brez sledenja zgodovine v spletnem brskalniku, bo ponudnik še vedno videl, kaj počnemo na spletu. »Anonimno« brskanje velja le za naš brskalnik.
VPN šifrira naš spletni promet in maskira IP-naslov.
VPN je tudi rešitev za obhod geografsko omejene vsebine. Če želimo dostopati do vsebin, ki so na voljo samo v določenih regijah, nam lahko VPN pomaga premostiti te omejitve. Na primer, če smo v tujini in želimo gledati svojo najljubšo oddajo na Netflixu, ki je na voljo samo v naši domači državi, se lahko povežemo na VPN-strežnik v tej državi in dostopamo do vsebine, kot da bi bili tam. Včasih se je dalo na takšen način priti tudi do (bogatejše) knjižnice video vsebin drugih držav, a so netflixovci to ugotovili in onemogočili tovrstno dostopanje, ki je zdaj vezano na naš profil.
Naša spletna dejavnost postane nevidna za operaterje, administratorje, pa tudi vladne organe.
Pomembno je tudi razumeti, da VPN ni popolna rešitev za anonimnost na spletu. Čeprav lahko skrijejo našo spletno dejavnost pred ponudniki internetnih storitev in drugimi tretjimi osebami, ne morejo preprečiti velikim tehnološkim podjetjem, kot sta Google in Meta, da sledijo naši dejavnosti na njihovih storitvah. Zato je pomembno uporabljati VPN v kombinaciji z drugimi orodji za zaščito zasebnosti, kot so upravitelji gesel in protivirusni programi.

Na koncu je ključnega pomena, da izberemo zanesljivega ponudnika VPN, ki ima strogo politiko nezapisovanja. Nekateri brezplačni VPN-programi lahko beležijo in prodajajo naše podatke, kar pomeni, da so lahko celo nevarnejši od neuporabe VPN. Priporočljivo je izbrati VPN, ki je bil neodvisno pregledan in ima dokazano zgodovino zaščite zasebnosti uporabnikov. Po navadi imajo vsa velika VPN-imena redno raznorazne akcije, s katerimi si uredimo naročnino za več let, pri čemer plačamo le po nekaj evrov na mesec.
VPN pa seveda ni popolna rešitev za anonimnost na spletu.