Ko odcveti, ga ne zavržemo, s pravilno oskrbo bo zacvetel tudi naslednjo zimo

Amarilis ali viteška zvezda s svojimi prelepimi velikimi cvetovi pozimi krasi številne domove in lepša turobne kratke dneve, a njegovo cvetenje ne traja večno. Ko odcveti, navadno januarja ali februarja, tudi marca, ga marsikdo zavrže in si decembra omisli novo čebulico. To je seveda nepotrebno, amarilis je namreč trajnica, kot tulipani spada med čebulnice, in s pravilno oskrbo lahko dosežemo, da bo zacvetel tudi naslednjo zimo in nam lepšal božično-novoletne praznike.

Ko torej odcveti, odrežemo steblo z dotrajanim cvetom, in sicer okoli 2 cm nad čebulico, liste pustimo, saj jih potrebuje za fotosintezo. Še naprej ga ustrezno zalivamo in občasno razvajamo s tekočim gnojilom za liste. Spomladi, ko je zunaj že dovolj toplo, načeloma maja, rožo presadimo v dobro odcedni substrat, bogat s hranilnimi snovmi. Pomembno je, da ne poškodujemo listov, so namreč za glavni vir hranil za čebulico – zdrava čebulica je ključna za dolgo cvetenje naslednjo sezono. Najbolje je, da amarilis postopno izpostavljamo soncu, da mu ta ne opeče listov, sčasoma ga postavimo ven, na balkon, teraso, vrt, najbolje se bo počutil na zavetrnem, senčnem ali polsenčnem mestu.

Obdobje mirovanja

Zalivamo na dva tedna in gnojimo vse do avgusta, da si čebulica kar najbolj opomore in se napolni s hranili. Sredi zadnjega poletnega meseca ali v začetku septembra ga prenehamo zalivati, da se zemlja popolnoma izsuši. Sledi del, pri katerem vsaj prvič pade večina ljubiteljev cvetja – mirovanje. Rastlino lahko odstranimo iz zemlje in liste pustimo na njej, da lahko čebulica počrpa vsa hranila, lahko pa jo pustimo v lončku, a porežemo porumenele in suhe liste, ne zalivamo več. V vsakem primeru mora biti čebulica v temnem prostoru, brez vode in pri temperaturi okoli 15 stopinj, navadno ji namenimo klet. Mirovanje traja okoli 60–90 dni, kar posnema njen cikel v naravi, izhaja namreč s subtropskega območja Južne Amerike, kjer je devet mesecev vlažnega obdobja in tri mesece suše. Sredi oziroma konec oktobra je čebulica pripravljena na nov cikel; posadimo jo v zračen in s hranili bogat substrat v lonček s premerom 12–14 cm, pol naj je gleda na plan, da ne bo gnila, poskrbimo za drenažo ter postavimo v svetel, topel prostor, navadno v bivanjske prostore, znova začnemo zalivati in gnojiti. Po šestih do osmih tednih nas bo amarilis razveselil z novimi cvetovi in hvaležno vračal ljubezen, ki smo mu jo namenjali vse leto. V naslednjem koledarskem letu celotni postopek ponovimo – večletni amarilis je vsakomur v ponos.

S svojimi prelepimi velikimi cvetovi pozimi krasi številne domove in lepša turobne kratke dneve. FOTO: P_photo/Getty Images