Psu ali mački z neozdravljivo boleznijo pomagamo ob podpori veterinarja. Ta nam bo svetoval, kako najbolje obvladovati simptome bolezni in zagotoviti, da se bo žival ob svojem času poslovila mirno in brez bolečin. Ukrepi običajno vključujejo lajšanje bolečin, nadzor nad tesnobo in podporo pri prehrani.
V nasprotju s hospicom lahko paliativa vključuje poskuse zdravljenja.
Veterinar tudi svetuje skrbnikom, kako prilagoditi domače okolje, da bo čim bolj prijazno živali, ki peša zaradi bolezni ali starosti. Morda bo potrebovala pripomočke za mobilnost, kot je invalidski voziček, in druge prilagoditve, ki olajšajo gibanje in zmanjšajo tveganje za poškodbe.

Ljubljenčku lahko pomagamo s pripomočki za mobilnost. FOTO: Capuski/Getty Images
Veterinarji pomagajo skrbnikom prepoznati znake, ki kažejo na nelagodje ali bolečino. Še posebno pri mačkah je včasih težko prepoznati, da jih boli, saj bolečine ne izražajo z izrazitimi znaki. Veterinarji lastnikom tudi povedo, kdaj je evtanazija bolj smiselna kot podaljševanje trpljenja. Cilj skrbi za ljubljenčka pred smrtjo je zagotoviti, da je prehod čim bolj miren in dostojanstven, hkrati pa skrbnikom omogočiti, da se poslovijo od svojega ljubljenčka na način, ki je v skladu z njihovimi čustvenimi in fizičnimi zmožnostmi.

Poskrbite, da ne bo čutil bolečin in da mu bo čim bolj udobno. FOTO: Chalabala/Getty Images
Paliativna oskrba
Včasih ljubljenček zboli za resno boleznijo, ki pa ni nujno smrtno nevarna. Paliativna oskrba je namenjena lajšanju simptomov in zagotavljanju udobja, ne glede na to, ali je bolezen ozdravljiva ali ne. Traja lahko več mesecev ali celo let. Njen cilj je omogočiti ljubljenčku, da čim dlje živi kakovostno življenje v krogu svoje družine. Za paliativno oskrbo se odločimo, če ljubljenček trpi za resno boleznijo, ki zmanjšuje njegovo kakovost življenja, ko bolezen napreduje kljub poskusom zdravljenja ali če se lastniki psov odločijo, da ne bodo nadaljevali zdravljenja, ki bi lahko potencialno ozdravilo bolezen.
Pogoste bolezni, ki vodijo v hospic ali paliativno oskrbo, vključujejo pozne stadije ali agresivne oblike raka, srčno ali ledvično odpoved, hude težave z gibljivostjo, okvare živčnega sistema, pljučne bolezni ali druge motnje dihanja ter hujše poškodbe, hude motnje zaznavanja in izrazit upad imunske obrambe.
Enako kot hospic vključuje obvladovanje bolečine, nadzor nad tesnobo, tudi podporo pri prehrani in vzdrževanje higiene. Medtem ko je hospic namenjen ljubljenčkom v zadnjih fazah življenja, se paliativna oskrba lahko začne v kateri koli fazi resne bolezni; ni omejena na konec življenja in lahko vključuje tudi poskuse zdravljenja osnovne bolezni.