Ko ura kvari spanec

Premalo globokega spanja, slab REM, ocena 62. Nenadoma se ne počutimo več tako dobro. Pametna ura je bila nekoč zadovoljna, če je preštela korake. Danes nam zjutraj samozavestno pove, koliko časa smo spali, kolikokrat smo se zbudili in koliko minut smo preživeli v globokem in REM-spanju. Nekatere nam na koncu podelijo še oceno.

Toda kako ura na zapestju sploh ve, da smo spali? Kratek odgovor je: ne ve. O tem sklepa. Ura ne vidi, kako spijo možgani. Pravi laboratorijski pregled spanja oziroma polisomnografija spremlja več telesnih signalov. Med drugim meri električno aktivnost možganov, gibanje oči, mišično aktivnost, dihanje in srčni utrip. Pametna ura tega ne zmore.

Večina naprav uporablja predvsem podatke o našem gibanju in srčnem utripu, nato pa algoritem iz njih oceni, kdaj smo zaspali, kdaj smo bili budni in v kateri fazi spanja smo verjetno bili. In pri tem je lahko presenetljivo dobra. Toda ne vedno.

Novejša metaanaliza je primerjala potrošniške naprave za spremljanje spanja s polisomnografijo, ki velja za zlati standard. Pokazala je pomembne razlike pri ocenah skupnega časa spanja, učinkovitosti spanja, časa uspavanja in budnosti med nočjo. Tudi natančnost posameznih naprav se razlikuje. Še posebno previdni moramo biti pri podatkih, ki so uporabnikom pogosto najbolj zanimivi: koliko globokega in koliko REM-spanja smo dobili. Ura nam lahko ponudi koristno oceno, ne pa natančnega pogleda v dogajanje v možganih. Zato podatek, da smo imeli 47 minut globokega spanja, ni laboratorijski izvid.

Spremljajmo vzorec

Zakaj jo potem sploh nositi? Ker je lahko zelo koristna pri nečem drugem – pri spremljanju vzorcev skozi daljše obdobje. Če več tednov opažamo, da ob poznejšem odhodu v posteljo spimo manj, da alkohol poslabša naš spanec ali da smo po določenih dnevih pogosteje budni, nam lahko ura pomaga opaziti navade, ki jih sicer ne bi. Veliko bolj smiselno je zato preveriti povprečje več tednov kot paničariti zaradi ene slabe noči.

Obstaja še nenavaden paradoks. Nekateri ljudje postanejo s podatki o spanju tako obremenjeni, da jih želja po popolnem spanju začne vznemirjati. In tako lahko pridemo do precej absurdnega jutra. Zbudimo se spočiti, ura pa nam pove, da smo spali slabo. Komu verjeti?

Pametna ura je lahko koristen pomočnik, ni pa zdravnik in ne more diagnosticirati motnje spanja. Če smo čez dan izrazito zaspani, imamo dolgotrajne težave s spanjem, glasno smrčimo ali bližnji opažajo prekinitve dihanja, je pomembnejši pogovor z zdravnikom kot številka na zapestju. Zato zjutraj najprej vprašajmo sebe, kako smo spali. Šele potem uro.