Sauvignon je aristokrat med vini – svetovljan, ki zvesto odraža svoj prostor in čas, hkrati pa perfekcionist, ki stremi k širini in natančnosti izraza. Prav zato Salon Sauvignon združuje najboljše sauvignone Slovenije in sveta, izbrane cabernet sauvignone ter premišljen nabor drugih sort – prečiščen izbor najizrazitejšega, kar danes ponujajo vinske kleti. Po dvanajstih letih zorenja na Ptuju bo Salon Sauvignon letos prvič, v koprodukciji s Festivalom Ljubljana, zadihal tudi v prestolnici – 29. maja v Križankah. Dogodek obljublja celostno izkušnjo vrhunskih vin, izbrane gastronomije in umetnosti. Kot pove Slavko Dobnik, se je ta premik pripravljal dolgo, skoraj tiho – kot vino, ki dozoreva v sodu. Če bi letošnji festival prevedli v jezik vina, bi bil – tako kot najboljši sauvignoni – sestavljen iz kontrastov: »Sauvignon z zrelostjo grozdja zelo spreminja svoj karakter. Vinarji pogosto trgajo grozdje različnih zrelostnih stopenj in ga združujejo v sauvignone, ki imajo tako svežino kot globino. Prav takšen je letošnji festival Salon Sauvignon – z dvanajstimi leti v najstarejšem mestu zrel, prvič v slovenski prestolnici hkrati svež, iskriv in poln novih idej.«
Trudim se živeti sedanjost, ta trenutek, ki je edini resničen.
Ne le širitev, transformacija
Ta dvojnost – zrelost in svežina – ni naključna, temveč odsev poti, ki jo je festival prehodil skozi čas. »Dominikanski samostan na Ptuju je čudovita rezidenca festivala v osredju enega najboljših rastišč sauvignona na svetu, ki se razprostira prek avstrijske Štajerske, slovenske Štajerske in Bregovite Hrvaške vse do Zagreba. Tudi v prihodnosti bi si želeli festival razvijati v tem okolju. Vendar je Ptuj majhno mesto s premalo resursi, da bi lahko Salon Sauvignon resnično razvili kot festival mednarodnega pomena in globalne prepoznavnosti.« Premik v Ljubljano se je izrisal kot nujen, skoraj samoumeven korak, ki odpira novo dimenzijo festivala: »Zelo sem hvaležen, da nam je Darko Brlek ponudil roko sodelovanja – s Festivalom Ljubljana smo dobili najboljšega partnerja. Hkrati imamo podporo Mestne občine Ljubljana in župana Zorana Jankovića, Turizma Ljubljana, številnih drugih uglednih ustanov in posameznikov, ki podpirajo idejo Ljubljane kot prestolnice sauvignona. Skupaj lahko ustvarimo veliko mednarodno zgodbo sauvignona, gastronomije in ustvarjalnosti.«

V čudovite Plečnikove Križanke smo se enostavno zaljubili, je dejal. FOTO: Blaž Samec
Selitev v Ljubljano tako ni zgolj širitev, temveč tudi transformacija – predvsem zaradi prostora: »V čudovite Plečnikove Križanke smo se enostavno zaljubili – v njih lahko razvijemo podobo festivala v središču starega mestnega jedra Ljubljane bolje kot kjer koli drugje. Res je, Križank se drži neka posebna svetloba mističnosti.«
Zračnost in svežina
Križanke 29. maja ne bodo zgolj kulisa, temveč aktiven soustvarjalec izkušnje. Razporeditev prostora razkriva, kako celostno je festival zamišljen: »V preddverju vas bo pričakala fotografska razstava z naslovom Dvanajst let festivala Salon Sauvignon. Na stopnišče amfiteatra Poletnega gledališča bodo razporejeni vrhunski pridelovalci sauvignona. Janez Bratovž, legenda slovenske gastronomije, bo skupaj z gostinstvom Jezeršek ustvarjal in ponujal kulinarične mojstrovine na odru. Pod krošnjami dreves Pergole bomo pričarali prostor umika, kamor se boste lahko zatekli, da bi v miru uživali v vinu in družbi, hkrati pa bo prav ta gozdiček prizorišče zaključnega koncerta Marka Hatlaka, izjemnega akordeonista. Kar je izjemno pomembno za ljubitelje vina – prostor je odprt in zračen. Vina bomo lahko uživali v pogojih, ki jih zaprti prostori ne omogočajo, saj se pri večjem številu obiskovalcev ne morejo izogniti zatohlosti. Vino bomo v Križankah užili v zračnosti in svežini.«
Prav to je ideja festivala, izpiti najboljše, kar nam ponuja življenje.
V tej skrbno grajeni celoti ima pomembno vlogo tudi simbolika, ki presega zgolj vizualno podobo festivala: »Ni naključje, da smo za podobo festivala izbrali laboda, ki vizualno sicer ponazarjata začetnice imena festivala, pomenita pa mnogo več. Na eni izmed fresk Dominikanskega samostana na Ptuju je upodobljen labod. Ptica, ki dominira v pogledu na Dravo iz Sončnega parka samostana.« Simbol se razpre v idejo, ki pravzaprav definira filozofijo festivala: »Hkrati je labod v mističnem izročilu tibetanskih ljudstev tisto bitje, ki je zmožno iz vrča, v katerem je pomešano mleko z vodo, izpiti le najboljše. Prav to je ideja festivala, izpiti najboljše, kar nam ponuja življenje. Festival predaja sporočilo, da imamo izjemen privilegij uživati v najboljših sauvignonih na svetu, saj to dokazujejo vina rastišč Slovenije, Avstrije, Hrvaške, tudi Fruške gore v Srbiji, Tirolske in Furlanije v Italiji.«
Nosilec ideala romantike
Amfiteater Poletnega gledališča bo na zadnji majski petek gostil izjemne vinarje iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Češke – ob sauvignonih in cabernet sauvignonih bodo predstavili tudi druga, skrbno izbrana vina iz svojih kleti. »V Ljubljani bodo vina ponudili vinarji, ki so dosegli največ, kar je mogoče v vinskem svetu doseči, denimo Marjan Simčič iz Brd, Reinhard Muster iz Gamlitza na avstrijskem Štajerskem, pa Ptujska klet, ki svet navdušuje tako s svojimi svežimi, zorjenimi in arhivskimi sauvignoni – muškatni silvanec (zgodovinsko slovensko poimenovanje za sauvignon blanc) letnika 1921 iz arhiva Ptujske kleti je revija Falstaff ocenila z najvišjo možno oceno, s 100 točkami, to je tudi prvo slovensko vino z najvišjo možno oceno te ugledne avstrijske enogastronomske revije. Torej presežki, ki jih bodo v pokušino ponudili velike kleti in mali družinski vinarji, v družbi vrhunske gastronomije, vizualne in glasbene umetnosti.« Vino je, kot poudarja Dobnik, poleg užitka tudi način razumevanja sveta in drugih: »Pravzaprav je nosilec ideala romantike – zavedati se in ceniti to, kar imaš, se hkrati navdihovati v tem, kar premorejo drugi. Prav sauvignon kot sorta je izjemno dojemljiva za rastišče, torej tla, podnebje, vreme letnika, zato daje v posameznih rastiščih tako različne rezultate. V hladnejših podnebjih prevladujejo note limete, bezga, kosmulje in svežih zelišč, v toplejših se razvijejo tropske arome pasijonke, guave, breskve in melone. Slovenija na izjemno majhnem ozemlju izraža to neverjetno pestrost, ki jo v članku za Sauvignon Selection by CMB opisuje svetovno znani vinski pisec dr. Paul J. White, saj se pri nas stikajo mediteranska in celinska rastišča. To je že večkrat izpovedan svetovni unikum.«

Slavko Dobnik in Danica Lovenjak FOTO: Blaž Samec
Za konec nazdraviva na uspešen festival. Njegov odnos do časa ostaja presenetljivo preprost, skoraj asketski: »Trudim se živeti sedanjost, ta trenutek, ki je edini resničen. S kozarcem čudovite arhive se lahko to stanje zavesti vzpostavi skozi čutilne svetove.« Salon Sauvignon ni le dogodek, temveč vaja v zaznavanju, v sposobnosti, da iz vsega, kar nam je ponujeno, izberemo najboljše. In prav v tem, v izbiri najboljšega, je njegova prava vrednost.