Kolumna Maše Močnik: Nanule

V modnih nasvetih sem izvedela, da so 'japanke', moje najljubše poletno obuvalo, znanilke mojega najljubšega letnega časa ter simbol svobode, dokončno izrinjene. Sandali s paščkom so letos bolj modni. Sandali s paščkom v ponudbi povsod. Skoraj nikjer ne piše 'sandale'. A v pravopisu najdem zgolj sandalo ženskega spola. Le slovar sinonimov moški sandal ponuja kot možno enakovredno zamenjavo. Slovar slovenskega knjižnega jezika prav tako pozna zgolj žensko sandalo v ednini, v razlagi pa dodaja, da se uporablja večinoma v množini. Vendar nihče ne reče tako, kakor naj bi bilo (bolj) pravilno. Še manj pogosto je mogoče koga slišati, da nosi japonke, kakor je knjižno pravilno; in ne japanke, pa ne zato, ker so že skoraj iz mode. Niti jaz ne rečem tako. Imam prijatelja, ki je poročen z Japonko. Morda prav ta distanca med poimenovanjem osebe, ki prihaja iz Japonske, in obuvala (ki je bilo izdelano na Kitajskem) naredi uporabo od južnih sosedov izposojenega izraza bolj privlačno. Oni Japonski rečejo Japan; in od tam jim poimenovanje za priljubljeno poletno obutev, ki po slogu spominja na tamkajšnjo tradicionalno obutev.

Medtem je izvor besede sandala bolj zapleten, prevzeta naj bi bila prek nemščine, Sandale, pravi etimološki slovar, iz latinske sandalium, kar je izposojeno iz grščine sándalion. Tam se sled izgubi: grška beseda je gotovo izposojena, vendar predloga ni znana, je etimološki sklep.

Moj etnološki sklep pa je, da so ljudje vedno cenili praktičnost hitrega natikanja zaščite za noge. Od tod, iz natikati, tudi slovenski preprosti izraz, natikač. Kakšno veselje je to – samo natakneš in greš. Zato imam raje japonke kot sandale s paščkom, h katerim se je treba sklanjati in jih zapenjati. Moje japonke me spominjajo na najboljše stvari v življenju: lepo potemnele gole noge, kratke hlače, mir v zatemnjeni sobi, medtem ko vročina pritiska na žaluzije. Še lepše spomine na poletja, ko sem tekala bosa in si natikače nataknila le, ko sem šla po sladoled, pa mi prikliče nenavadno zveneča, danes večini verjetno neznana beseda: nanule. Tako so natikačem rekli stari ljudje, ki jih zdaj ni več in ki so mi v ročico stisnili dinarje za sladoled: natakni si nanule za v trgovino. To je bilo še v državi, ki je ravno tako ni več, in moja raziskava potrdi, da so ta hecni izraz pobrali od nekdanjih sodržavljanov: našla sem ga namreč v srbskem slovarju. Tam je tudi razlaga, da je bila beseda nanule prevzeta iz turščine, iz besede nalin, tja pa posojena iz arabščine. Označuje tradicionalno leseno obutev ali sandale. Pa smo spet pri sandalah!