Kolumna Maše Močnik: Ščurkofetarica

O kavi, grenkobno-sladkobni nasladi, je bilo prelitega že toliko črnila, kot je njenih črnih zrn. Naslada, sem zapisala, hote malce pretirano, ker sem želela poudariti, koliko ljudem po vsem svetu pomeni srebanje tega že kar mitičnega napitka. Pa grem vseeno preverit v slovar, ali nisem nemara pretiravala; in, evo, med prvimi primeri uporabe besede naslada je tole: Z naslado piti črno kavo. Naslada je prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje, pravi slovar, in mnogo ljudi pitje kave opisuje tako, poleg tega ji pripisujejo še kompleksnejša čustva, od nostalgije prek uporništva do domačnosti … V 19. stoletju je bila statusni simbol, v socializmu priliznina zdravnikom. O njej, pa o njenem vonju, so pisali in pesnili najslovitejši umetniki. Ivan Cankar, Ivana Kobilca sta motiv kave briljantno uporabila v dveh od najslavnejših del iz kanona slovenske umetnosti.

V Slovenskih novicah pa sem brala, da so junija tudi na gradu Khislstein odprli razstavo, povezano s tem mitskim napitkom. »Kava je več kot pijača. Je zgodba, ki se začne na tropskih plantažah in potuje med ljudmi, kulturami in navadami,« so zapisali. In vagoni, skladišči in ščurki, sem z odporom pomislila. Kajti že mesec dni mi kava vzbuja povsem drugačne asociacije, daleč od prijetnih. Spomni me na zlovešče ščemenje po ustih in grozo hipnega spoznanja, česa se dotika moj jezik, ob prvem jutranjem požirku kave tistega usodnega jutra. To je bilo soparno jutro, ko je potlačeno obzorje že izpod zaprtih vek človeka vodilo k eni sami, največji želji: kavo, kavo rabim. Ta človek je potem odtacal v kuhinjo in … In v usodnem trenutku tistega usodnega jutra spoznal, da se mu ustih valja ščurek! To žal ni bil kak slaven umetnik, ki bi nato lahko ustvaril še slavnejše umetniško delo. Bila sem jaz. Jaz, ki sem zavpila, jaz, ki sem vse polila, jaz, ki takoj googlu težila, kam bi prijavo naredila. Oh, jaz, ki sem bentila pod grozečim nebom rumenim nad skeletom ščurka pečenim. Ko sem vse izbruhala, sem se pozanimala, kako narediti prijavo na UVHVVR, vendar sem nato po poizvedbi na spletu odnehala, ker sem v več virih zasledila, da so manjše količine delcev insektov prisotne v številnih mletih živilih in zakonsko dovoljene! Mojega ščurka samo zmleli niso dovolj na drobno. Posledica usodnega jutra je tako le, da si kavna zrna odtlej meljem sproti. Nato tiho požiram grenko spoznanje o kultivacijskem stroju, ki nas melje skupaj s ščurki, prepuščeni omami pa o tem ne vemo prav nič.