Kolumna Primoža Kališnika: Idiot, ustvarjen po Božji podobi

Vsem se nam zdi, da se v našem delu vesolja, za začetnike imenovanem Zemlja, ne dogaja nič posebnega. Pa se. Zelo posebne stvari. Tako posebne, da se nanje navadimo in jih začnemo dojemati kot nekaj običajnega. Gledamo kraje, kjer ljudje umirajo zaradi odločitev ljudi, ki jih večina nikoli ne bo srečala. Zaradi majhne skupine znotraj človeštva, ki je izgubila človeškost in jo zanima zgolj lastna korist. Premoženje. Izdelava orožja, zdravil, strojev, gensko spremenjene hrane in nadzor nad energenti, ki prinaša največ denarja. Vemo, da je to narobe. Vemo, da je nečloveško. Manj jasno pa si upamo povedati, da za vsako tragedijo stojijo odločitve, interesi in ljudje z znanimi imeni. Ne, tega ne more biti kriva ena majhna država, kjer živi peščica fanatikov. Gre za vzpon nove vere, katere bog je človek sam. Za vzpon sekte idiotov.

Problem človeštva nikoli ni bila moč sama po sebi. Problem je človek, ki začne verjeti, da mu moč daje pravico odločati o življenju drugih brez odgovornosti za posledice. Nekateri imajo vojske. Drugi imajo denar. Tretji medije. Četrti vpliv na politike. Vse skupaj je pakt s hudičem, štipendija za vse, ki se jim skozi auspuh kadi napuh. Vsi pa imajo skupno skušnjavo: prepričanje, da lahko svet oblikujejo po svoji podobi. In tu se začne težava.

Če človek verjame, da je ustvarjen po Božji podobi, to še ne pomeni, da je Bog. Če pa iz tega sklepa, da lahko prevzame Božjo vlogo, postane nekaj, kar je ljudska modrost že zdavnaj poimenovala z eno samo besedo: idiot.

Če pogledamo po svetih knjigah, ugotovimo, da biti ustvarjen po Božji podobi pomeni nekaj veliko zahtevnejšega od oblasti. Da človek premore sposobnost razuma, svobodne volje, ustvarjalnosti, ljubezni in odgovornosti. Lahko ustvarja, odkriva, gradi in spreminja svet, ne more pa postati njegov absolutni gospodar.

To je, a ne, človekova veličina in hkrati njegova omejitev. Ne moreš s tujim tičem po koprivah scat, če se ne razumemo. Zanimivo je, da se pri tem judovstvo, krščanstvo in islam srečajo na isti točki.

V judovstvu in krščanstvu je človekovo dostojanstvo neposredno povezano z besedami iz Prve Mojzesove knjige: »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril.« V islamu je človek razumljen kot Božji namestnik oziroma skrbnik na zemlji: »Postavil bom namestnika na zemlji.« Idioti slabo berejo svete knjige: v treh tradicijah je človeku zaupana posebna odgovornost, nikjer pa mu ni podeljen božanski status. Idioti imajo svoj način branja, pardon, res slabi so v prevodih že davno zapisanega, kar je ohranilo civilizacijo. Ne idealno, a živo. Idioti jo lahko s svojim prevodom uničijo.

Ko človek verjame, da sam določa resnico, da zanj ne veljajo nobene meje in da je njegova volja zadnje merilo dobrega in zla, stopi na področje, ki ga vse tri tradicije prepoznajo kot napuh. V Svetem pismu je simbol takšne drže zgodba o padcu človeka. Težišče zgodbe ni v sadežu, temveč v obljubi: »Bosta kakor Bog.« Tudi islam opozarja na isto nevarnost. Iblis, ki ni bil angel, ampak džin, bitje, ustvarjeno iz ognja, pade zaradi ošabnosti. Ne zato, ker ne bi razumel ukaza, ampak zato, ker ga ni hotel sprejeti. Po drugi strani pa vse tri tradicije človeka vabijo, naj posnema Božje lastnosti. Pravičnost. Usmiljenje. Ljubezen. Skrb za drugega. To je zanimiv paradoks. Človek postaja največji ravno takrat, ko ne skuša biti največji. Zato vprašanje ni, ali lahko človek deluje kot Bog. Vprašanje je, kaj pri tem misli. Če želi ustvarjati, zdraviti, raziskovati in pomagati, izpolnjuje svoje poslanstvo. Če pa želi zasesti Božji prestol, postane ujetnik lastne veličine.Seveda idioti s tem nimajo težav. Ima pa jih zaradi njih civilizacija. Ta trenutek. In kot je ta trenutek, morda prihodnjega sploh ne bo.

Ker idioti čas razumejo prav po svoje. Merjenje časa v ritmu pekla. Idioti ne razumejo, da se v napetosti med močjo in ponižnostjo skriva najbolj pristna človečnost. Ali pa razumejo, in ker vedo, da niso večni, pač pa da bodo umrli, si želijo pred svojim koncem še dolgoročno uničiti civilizacijo. Ker čas njihove podobe v obliki človeka mineva.

Po moje je to kar dobra razlaga besede idiot. In idioti imajo žal vedno kar nekaj somišljenikov oziroma gensko spremenjenih bitij, ki jih je pamet zapustila, saj ni več zmogla živeti v tako podli skupnosti. Zato beseda idiot ni žaljivka, ampak opozorilo. Zgodovina je polna takšnih ljudi. In skoraj vedno so za seboj pustili ruševine. Najnovejši na planetu imajo za to velik talent. Da zadevo res zrušijo do konca. Seveda je manjši problem, če idioti dobivajo volitve. Potem pač dobijo ključe države. Ali pa vrata do pekla ... Problem nastane, ko začnejo verjeti, da so dobili še ključe stvarstva.

Bog je namreč veliko prepameten, da bi si za namestnika na Zemlji izbral idiota.