Konec zime, konec smučanja?

Sezona alpskega smučanja je pri koncu. Z njo pa tudi kariera dvakratne svetovne smučarske prvakinje Ilke Štuhec, v slovo je že pomahala Ana Bucik Jogan. Rosno mlad ni več niti 33-letni Žan Kranjec. Meta Hrovat in Štefan Hadalin, ki sta bila tu, da slovensko smučanje peljeta dalje, sta se predčasno upokojila. Generacijski prehod je ostal mrtva črka na papirju. Situacija ni rožnata, situacija je bela kot sneg. Da v sezoni, ki se poslavlja, ni bilo odmevnih dosežkov, so krive tudi poškodbe, predčasno so jo končali Andreja Slokar, Neja Dvornik, Rok Ažnoh, Nejc Naraločnik ter Anže Gartner. Alpinci so letos ostali brez kolajne na olimpijskih igrah.

Aleš in Andrej na pomoč

»Dobro je vidno, da letošnja sezona ni šla po pričakovanjih, ki smo si jih zastavili. Pri tem je treba upoštevati, da smo imeli veliko nesrečo s poškodbami petih tekmovalcev, štirih članov ekipe za svetovni pokal in enega iz evropskega pokala. Skupno smo sprejeli odločitev, da moramo iti v spremembe in bomo z novimi ljudmi skušali postaviti zadevo na drugačne temelje,« predsednik zbora in odbora panoge za alpsko smučanje Janez Bijol upraviči kadrovski spremembi na vrhu stroke. Za sodelovanje se je po dveh letih zahvalil Matjažu Šarabonu kot vodji panoge ter Dušanu Blažiču kot predsedniku strokovnega sveta. Panogo bo v nov olimpijski cikel popeljal novi vodja Aleš Rogelj, ki bo po novem sodeloval tudi z novim prvim možem stroke, nekdanjim vrhunskim smučarjem Andrejem Špornom.

Predsednik zbora in odbora panoge za alpsko smučanje Janez Bijol se zaveda odgovornosti. Foto: Jože Suhadolnik

Izzivov ne bo manjkalo. »Kako privabiti mlade, da bodo tekmovali v smučanju, bo največji izziv. V poplavi športov v Sloveniji ne vidim možnosti, da bi imeli spet toliko tekmovalcev, kot smo jih imeli pred desetimi, 20 ali 30 leti. Je pa res, da moramo s temi, ki so del našega ustroja in so na razpolago, delati drugače,« se zaveda Bijol, ki ga tarejo ne le kadrovski, ampak tudi finančni izzivi. »V spremembe nas bo prisilil denar, če nič drugega. Denarja, ki ga bomo lahko namenili smučarjem, bo enostavno manj. Obeta se nam zmanjšanje sredstev, čemur se bomo morali prilagoditi. Kdor bo privolil v to, bo zraven, kdor ne, bo pač moral iti svojo pot,« je jasen Bijol. Slovensko alpsko smučanje je v krizi, na dnu. Čakamo trenutek, da se krivulja odbije navzgor.

Zasebne ekipe pod posebnimi pogoji

»Po neki logiki ni nikoli prepozno. Bistveno pa je, da se po takem strmem padcu sam odločiš za odboj in pot navzgor. Zavedati se moramo, da čez noč ne gre. To pomeni: če bi danes začeli delati kakovostno, bi bili prvi vidni rezultati v petih, sedmih letih. Ob predpostavki, da bodo zdržali financerji, Smučarska zveza Slovenije, starši in klubi, ki pa so revni. Manj kot pet je takih, ki se lahko gredo resno delo, ker imajo kadrovsko in finančno zaledje,« se resnosti situacije zaveda Tone Vogrinec, nekdanji alfa in omega slovenskega alpskega smučanja. Danes mu preostane le obujanje spominov. Rad svetuje in opozarja, ne da bi komu solil pamet, a priznava, da mu ni vseeno.

Tone Vogrinec ve, da je situacija resna. Foto: Matej Družnik

»V istem hipu bi ukinil vsem privatne ekipe. Odkar jih imamo, gre vse le še navzdol ... Če imaš privatno ekipo, pripravljaš le enega smučarja; sicer bi lahko v taki ekipi razvijal tudi do osem smučarjev. Vsem tem, ki so v privatnih ekipah, manjka vrhunska generacijska permanentna konkurenca. Tekmovalcu konkurenco trener težko vcepi, če nima primerjav. Žan Kranjec desetletje tekmuje in trenira sam. V teh desetih letih bi ob njem skalili še deseterico takih, ki bi nekateri od njih opozarjali nase. Našim smučarjem in smučarkam manjka kolegialnosti, vzdušja, tudi zafrkancije na treningu, kjer v ekipah drug drugega ženejo dalje. Če si sam v ekipi, tega ni,« je jasen Vogrinec, ki bi ukinil take ekipe. Bi pa jih dovolil tistim, ki so prišli s timskim delom (»Tudi Tina Maze je prišla do prvih uspehov skozi ekipo,« poudari) do prve jakostne skupine, da gredo na svoje. »Pa še to ob predpostavki, da sami financirajo večji del programa,« poudari Vogrinec, ki se zaveda, da so zasebne ekipe tudi posledica šibkosti klubske scene. »Večino finančnih sredstev zagotovijo starši, ki se potem odločijo za zasebno ekipo, da bo imel njihov otrok optimalne razmere,« opozarja Vogrinec in spomni, da tudi nekoč najboljšega kluba SK Branik ni več, iz njega sta nastala dva zasebna kluba z nekaj tekmovalci.

Nekaj mladih vendarle opozarja nase. Tu sta sestri Radelj, 16-letna Aja in 18-letna Tija. V Italiji je nase opozorila Tinkara Čebulec iz Sežane, ki trenira v zamejskem klubu SK Brdina z Opčin, letos je postala italijanska prvakinja v kategoriji U12. Na mladih svet stoji. Bo treba delati, garati in biti strokoven, pa tudi potrpežljiv.