Če ne bi pred šestimi leti vztrajal, da potrebujem dodatne preiskave, bil je namreč čas korone, me danes ne bi bilo tu. Slabo počutje, visok krvni tlak in zadihanost že ob najmanjšem naporu so bili znaki, ki so me opozarjali na resnost stanja, s koronografijo pa so ugotovili, da imam od 80 do 90 odstotkov zamešeno aorto,« se kritičnosti zdravstvenih težav, ko še ni dopolnil 50 let, spominja Robert Vahčič iz Brežic. Nujna je bila operacija, vstavili so mu 4 bypasse, torej srčne obvode. Od takrat sta se njegovo življenje in dojemanje prioritet, ki jih predenj postavljajo vsakdanji izzivi, v marsičem spremenila. Je pa med drugim leta 2022 postal predsednik Koronarnega kluba Brežice, enega od 19 koronarnih klubov v Sloveniji.
Ko je Robert ob našem pogovoru razmišljal, kaj ga je pripeljalo do stanja, ki bi ga lahko stalo življenje, prizna, da je živel stresno; takrat je bil v službi vodja oddelka, dodajmo kajenje in neredno prehrano, časa za hobije in počitek je bilo relativno malo. »Premalo časa sem imel za sprostitev in športne aktivnosti. Zdaj pa si vzamem čas tudi za to, hodim celo v hribe, ki sem jih prej opazoval le od daleč,« se nasmehne in se spomni, da je nekdaj kolesaril brez težav, ko pa se je začelo oglašati srce, je nenadoma opešal. »Prej sem moral jaz čakati ženo, neko nedeljo pa sva kolesarila po ravnem, naenkrat je bila 500 metrov pred menoj in me je morala čakati, da sem prisopihal.« Prvi izvid EKG pri zdravniku ni kazal nobenih posebnosti, obremenilni test pa je moral zdravnik zaradi njegovih težav prekiniti.
Robert Vahčič iz Brežic, predsednik Koronarnega kluba Brežice, je imel pred šestimi leti zahtevno operacijo, vstavili so mu štiri bypasse. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Že dvajset let
Po operaciji je na terapijah v Šmarjeških Toplicah opazil plakat o koronarnem klubu: »Po operaciji si sam s svojimi problemi in ne veš, kako naprej. Ko pa se pridružiš takšnemu društvu, vidiš, da imajo tudi drugi podobne težave in ti je takoj lažje,« pravi sogovornik. Sicer pa tako zdravniki kot srčni bolniki ugotavljajo, da so bolniki po bolnišničnem zdravljenju in osnovni rehabilitaciji dostikrat prestrašeni in depresivni, prepuščeni večinoma sami sebi. Zato je še kako pomembno organizirano delovanje v koronarnem klubu, ki zajema aktivnosti, vezane na vseživljenjsko rehabilitacijo srčnih bolnikov.
V Sloveniji je 19 koronarnih društev in klubov, vanje je včlanjenih skoraj 4500 ljudi.
V Sloveniji je 19 koronarnih društev in klubov, vanje je včlanjenih skoraj 4500 ljudi, društva so povezana v Zvezo koronarnih društev in klubov Slovenije, ki je, tako kot društva in klubi, zavezana vseživljenjski rehabilitaciji srčno-žilnih bolnikov, ki sledi smernicam kardiološke stroke. Prvi klub je bil ustanovljen pred 44 leti, okroglih 20 let pa je pred dnevi praznoval Koronarni klub Brežice.
Predavanja, delavnice, izleti, vodene vadbe, to so aktivnosti, ki povezujejo člane koronarnih klubov in društev. FOTO: Koronarni Klub Brežice
»Leta 2006 smo v Brežicah začutili, da program Društva za zdravje srca in ožilja, ki je v našem okolju že delovalo z namenom izvajanja primarne preventive bolezni srca in ožilja, ne zadostuje potrebam bolnikov z že razvito srčno-žilno boleznijo. Bolniki po prebolelem miokardnem infarktu, po balonskem širjenju venčnih arterij, po premostitveni operaciji na srcu, bolniki s stabilno angino pektoris, pa tudi bolniki po operaciji na srčnih zaklopkah, po vstavitvi srčnega spodbujevalnika in bolniki s srčnim popuščanjem so po vse krajši bolnišnični obravnavi potrebovali rehabilitacijo, dolgotrajno motiviranje in spodbujanje ter dotok novih informacij. To vrzel smo zapolnili z ustanovitvijo Koronarnega kluba Brežice,« je na slovesnosti ob 20-letnici dejala strokovna vodja kluba zdravnica Mojca Savnik Iskra, dr. med., tudi strokovna direktorica Bolnišnice Brežice. Klub je v začetku štel 24 članov, danes pa povezuje 250 ljudi. Seveda je ena od najpomembnejših aktivnosti redna telesna vadba; to je temelj vseživljenjske rehabilitacije srčno-žilnih bolnikov, ki jo dvakrat tedensko po eno uro na več lokacijah po štirih občinah strokovno vodijo in nadzorujejo usposobljene vaditeljice iz vrst medicinskih sester in fizioterapevtk Bolnišnice Brežice, ZD Brežice in Krško, Term Čatež in Doma starejših občanov Krško.
Najstarejša članica ima 94 let
Dolgoletni članici društva sta Ema Bajda iz Leskovca pri Krškem in Amalija Masnec iz Podbočja. Obe zelo aktivni in vitalni, prva je stara 94 let, druga 83. Ema je najstarejša v klubu: »Imela sem težave s srcem, angino pektoris, in takrat sem spoznala zdravnico Mojco Savnik Iskra, ki je že zdravila mojega moža, potem pa je še mene vzela pod svoje okrilje. Pred dvema letoma so mi vstavili srčni spodbujevalnik, z njim živim brez kakšnih težav. Sicer pa vozim avto in zdaj so mi podaljšali vozniški izpit še za dve leti,« ponosno pove zgovorna Posavka, njena prijateljica Amalija pa jo pohvali, da je Ema kljub letom še kako spretna za volanom. Tudi Amalija je zelo aktivna v društvu, jo je pa v vrste koronarnih bolnikov pripeljal tumor na srcu, ki so ga odkrili in operirali pred dvema desetletjema.
Pred dnevi so v Brežicah slavnostno zaznamovali 20-letnico Koronarnega kluba Brežice, ki ima skoraj 250 članov. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
V društvih občasno izvajajo nordijsko hojo, še kako pomembna pa so zdravstvena izobraževanja oziroma predavanja o zdravem načinu življenja, dejavnikih tveganja, bolezenskih znakih in zdravju bolezni srca in ožilja ter delavnice zdrave prehrane in delavnice temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja. »Pomembno je, da se bolniki zavedajo, spoznajo in ponotranjijo dejstvo, da lahko za svoje zdravje največ naredimo sami. To zavedanje je najmočnejše takoj po srčno-žilnem dogodku, kasneje pa postajajo posameznikova prizadevanja za zdrav način življenja vse bolj ohlapna in dejavniki tveganja vse slabše obvladani. Zato tedaj pomembno vlogo odigrajo strokovne informacije, ki jih bolniki dobijo v koronarnih klubih, kar je dragoceno v sedanjem času številnih nepreverjenih ali celo namerno zavajajočih informacij,« je opozorila zdravnica ter dodala, da je pomemben tudi psihosocialni vidik kluba. Bolnikom pomagajo delavnice psihičnega sproščanja, joga smeha, pohodništvo, izleti, druženja znotraj vadbenih skupin ter že tradicionalno prednovoletno srečanje s plesom vseh vadbenih skupin. Vedno je omogočen tudi pogovor z internistom.
Pomembno je, da se bolniki zavedajo, spoznajo in ponotranjijo dejstvo, da lahko za svoje zdravje največ naredimo sami.
Srčno-žilne bolezni v Evropi in Sloveniji ostajajo ključni javnozdravstveni problem. Še vedno so najpomembnejši vzrok smrti. V letu 2024 je bilo 36 odstotkov smrti pripisanih tem boleznim, je pa delež manjši kot v preteklosti. »S preventivno dejavnostjo in z vrhunsko kardiološko terapijo smo v zadnjih desetletjih uspeli znižati srčno-žilno umrljivost v naši državi za 45 odstotkov. Naši rezultati so boljši od evropskega povprečja. Raziskave kažejo, da je vsestranska in učinkovita preventiva celo uspešnejša kot vsi medicinski posegi po nastopu bolezni,« je sklenila Mojca Savnik Iskra, dr. med.
