Pred 50 leti, ko sem v Novem mestu začela folklorno dejavnost, nisem vedela, kaj me čaka. Ampak danes, ko se ozrem nazaj, lahko vidim, da je moje delo pognalo kar globoke korenine, ki jih bo zelo težko izruvati,« je ponosno povedala Branka Moškon pred polno Trdinovo dvorano, na enem ob treh koncertov Folklornega društva Kres. Branki po pol stoletja predanega in strokovnega dela vitalnosti in energije ne manjka. Septembra lani je minilo točno 50 let, odkar društvo deluje, 8. marca letos pa bo pol stoletja od prvega uradnega nastopa. Kresovci so ta častitljivi jubilej dostojno proslavili. Tudi tako, da so pripravili tri celovečerne koncerte, enega se je udeležila predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar, ki je kresovcem čestitala in se jim zahvalila, ker tako srčno ohranjajo kulturno dediščino. Kres gori in bo še gorel. O tem ni dvoma.

Rešili dolenjsko nošo

Po mnenju poznavalcev je Kres eno najboljših folklornih društev pri nas. Dobra folklorna skupina pomeni troje: da je mladih članov več kot starejših, da je prisotna na številnih prireditvah ter da ima zvesto občinstvo. Kres ima vse troje. Na koncertu so se s plesom in glasbo predstavile vse Kresove plesne skupine: otroška, mladinska, članska (»vodilna«), mlajši veterani (imenovana tudi SMS skupina), veterani, ženska pevska skupina, moška pevska skupina, tercet Li-La, tamburaši in mladi godci.

Vrednote se bodo tako zagotovo ohranile. Foto: Drago Perko

V društvu poje in pleše 130 članov in članic, najstarejša šteje 78 pomladi, najmlajši je upihnil štiri svečke. Tako so zbrani v treh večerih videli rekonstrukcije nekaterih najbolj priljubljenih Kresovih odrskih postavitev in tudi najnovejše, slišali glasbene priredbe pesmi iz vseh koncev Slovenije in širše.

Branka Županič, kasneje Moškon, je po rodu iz Bele krajine, kjer se je navduševala nad folkloro, plesali so oče, mama in brat. Po selitvi v Novo mesto sta jo sodelavca Danja Bajc in Boris Savnik prepričala, da nadaljuje svoje delo. Tega ji zlepa ni zmanjkalo, pri ohranjanju dolenjskega ljudskega izročila pa so v življenje s pomočjo etnologinje dr. Marije Makarovič iz Etnografskega muzeja v Ljubljani in slik cerkvenih fresk vrnili že skoraj pozabljeno dolenjsko nošo. Prve obleke so jim sešili v Kranju, potem so kmalu dobili nove. In tako naprej. Do danes.

V društvu vsak najde svoj prostor in vlogo. Foto: Drago Perko

Kres ni le pesem in ples, temveč način življenja, Kres so prizadevni, marljivi in odgovorni člani. »Za menoj stojijo zvesti, prizadevni člani, zato se ni bati, da bi, po domače povedano, mi crknili. Ne bomo! In prav zato želim ob tej priložnosti povedati, da bom vodenje društva kot umetniška vodja predala to nalogo mlajši generaciji. Pa ne samo mladi, ampak zelo uspešni generaciji, ki je že dokazala, da bo delo nadaljevala uspešno in z odgovornostjo. Vso srečo!« je ob slovesu dejala Branka Moškon, ki umetniško vodenje skupine predala Eriki Blažič, Klari Golič in Sanji Rus. Branka in njene štiri vnukinje pa bodo plesale s Kresom še naprej ...

Domislic jim ne manjka. Foto: Drago Perko

Svet se je spremenil

»Za nami je večer, na katerega smo se pripravljali vseh 50 let. Na odru ste videli številne generacije, ki so oblikovale društvo, ki so zasnovale društvo in predvsem odrske postavitve, ki so znova zaživele. Najbolj pa smo ponosni na sodoben pogled na ustvarjanje kulturne dediščine. Petdeset let je z vidika zgodovine kratko obdobje, z vidika sprememb v družbi in v svetu pa cela zgodovina. Odkar v Novem mestu gori Kres, se je svet temeljito spremenil, način življenja tudi. A pomembno je, da pri nas ostajajo vrednote, kot so ljubezen do izročila, želja po druženju in ustvarjalnem preživljanju prostega časa. To so tiste iskrice, ki po zaslugi Kresa v Novem mestu živijo še danes. Mnogim dajejo te iskrice smer in smisel za življenje, saj v družbi ne najdejo česa drugega. Danes tradicionalne vrednote zamenjujejo take, ki jih merimo v drugačnih valutah in niso prave. Mlade namesto sodelovanja in medsebojne pomoči učijo tekmovanja, starejši pa so večkrat stroškovno mesto in nedodana vrednost družbi. Naše medsebojne odnose nadomeščajo navidezne skupnosti na družbenih omrežjih. Kres je odgovor na vprašanje, kako ostati in obstati: rodovom za nami pa moramo omogočati, da mislijo, ustvarjajo in se odločajo v jeziku naših babic in naših mam,« je ob koncertu povedal Gregor Blažič, predsednik Folklornega društva Kres.

Branka Moškon še danes poje in igra. Foto: Drago Perko

»Iskreno se zahvaljujem vsem generacijam članov, ki ste skozi desetletja ustvarjali naš Kres: iskrena hvala Branki, vsem vodjem skupin, skupinam, mentorjem, organizatorjem, nekdanjim predsednikom, ki ste s svojim znanjem in prizadevanji skrbeli za kakovosten razvoj društva. Posebna zahvala gre našim družinam – tistim na 'drugi strani', ki nas podpirate in tiho omogočate ter pomagate, da se vse skupaj sploh zgodi. Hvala tudi Mestni občini Novo mesto za stalno in redno finančno podporo, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti za strokovno, organizacijsko in finančno pomoč ter sponzorjem in donatorjem, ki omogočate, da naše ideje prerastejo v projekte. Veseli bomo, če bomo na to podporo lahko računali tudi v prihodnje. Naj sklenem z mislijo V družbi se žalost deli, sreča pa množi. Skrbimo, da se bo sreča še naprej množila. Hvala,« je sklenil predsednik, ki je razkril, da se spogledujejo z mislijo, da bi se podali čez veliko lužo k Slovencem v ZDA.

Tri večere zapored so napolnili Trdinovo dvorano Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. Foto: Drago Perko

Ob tem visokem jubileju je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti podelil Folklornemu društvu Kres zlato zahvalno listino, ob jubileju pa mu je občinsko priznanje izročil tudi Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto.