Veste, zaradi česa umre največ ljudi na svetu? Tobak je kriv za skoraj šest milijonov smrti na leto. Samo v prejšnjem, 20. stoletju je vzel približno sto milijonov življenj, zato se najbrž ni treba posebej čuditi, zakaj države, zlasti tiste najbolj razvite, že desetletja na najrazličnejše načine poskušajo otežiti nakup tobaka in tobačnih izdelkov. Od velikih davkov in s tem višjih cen tobačnih izdelkov, prepovedi oglaševanja do prepovedi kajenja v javnih prostorih, gostilnah in restavracijah in ponekod tudi že na prostem.

Cigarete so postale v razvitem svetu eden najbolj preganjanih in osovraženih izdelkov, a čeprav so že večkrat dokazali, da so zelo škodljive za človeško zdravje – niso le najpogostejši povzročitelj raka na pljučih, temveč močno prispevajo tudi k številnim srčnim boleznim, povzročajo kronični bronhitis, gangreno, raka na mehurju, trebušni slinavki in materničnem vratu, diabetes, angino pektoris, sivenje las, prezgodnje staranje, izgubo spomina, slepoto, plešavost –, se države ne odločajo za popolno prepoved prodaje tobačnih izdelkov. Prihodki od visokih davkov na cigarete in druge tobačne izdelke so za mnoge države preveč dragoceni dodatek v državne blagajne, da bi se mu kar tako odrekle v dobrobit prebivalstva.

Tudi instant rezanci spadajo med visoko predelana živila. FOTO: Dejanmilic/Getty Images

O tobačnih in nikotinskih izdelkih vemo že skoraj vse in smo zaradi medijskih zapisov v preteklih desetletjih dobro seznanjeni z vsemi škodljivimi posledicami kajenja, v zadnjih letih pa so jim tesno za petami visoko predelana živila. Čedalje več je znanstvenih dokazov, da tudi ta močno škodujejo zdravju, da so eden glavnih spodbujevalcev debelosti, ki postaja bolezen 21. stoletja, in vseh drugih bolezni, ki so neposredno povezane s pretiranim uživanjem preveč predelane hrane. Zadnja izmed teh opozoril so pred dnevi prišla s treh uglednih ameriških univerz, Harvarda, Michigana in Duka, ki so v svoji skupni raziskavi ugotovile, da imajo visoko predelana živila več skupnega s cigaretami kakor z zdravo hrano. Zato predlagajo, da bi jih oblasti začele obravnavati podobno kot cigarete.

Spodbuja zasvojenost

Visoko predelana hrana, ki jo je mogoče dobiti že na vsakem koraku, so prehranski izdelki, ki praviloma vsebujejo višje stopnje soli, sladkorja, maščob in najrazličnejših dodatkov, barvil, ojačevalcev okusa in konzervansov, ki jih mnogi zdravniki in strokovnjaki za prehrano povezujejo z epidemijo debelosti, povečanjem števila rakavih obolenj, diabetesa in kardiovaskularnih bolezni. Poleg tega ima ta hrana zelo nizke ravni vitaminov A, C, D, E, B12 in niacina, ki so nujni za optimalni razvoj otrok. Prav slednji in mladostniki so praviloma najpogostejši uporabniki predelane hrane, saj v to kategorijo spadajo najrazličnejši piškoti in drugi sladki hitri prigrizki, čips, hitri slani prigrizki, hrenovke ter številne energijske pijače, sokovi in podobne sladke pijače.

Otroci in mladostniki so praviloma najpogostejši uporabniki predelane hrane, v to kategorijo spadajo tudi energijske pijače. FOTO: Antonioguillem/Getty Images

Raziskovalci z omenjenih ameriških univerz so potegnili vzporednice med cigaretami in visoko predelanimi živili: oboje spodbuja zasvojenost in s tem negativno vpliva na človeško zdravje. Podobnosti so tudi pri izdelavi, saj poskušajo proizvajalci »optimizirati« količino izdelkov glede na hitrost vpliva na ugodje v telesu. Pri svoji raziskavi so uporabljali podatke iz raziskav o zasvojenosti prebivalstva več ameriških in svetovnih raziskovalnih ustanov, raziskave o zdravi prehrani in zgodovino javnega zdravja, ugotovitve pa so objavili v zdravstveni reviji Milbank Quarterly.

Zavajajoče trditve

Avtorji raziskave so tam zapisali, da proizvajalci visoko predelanih živil pri svojih marketinških prijemih uporabljajo podobno zavajajoče trditve, kot so jih sredi prejšnjega stoletja uporabljali proizvajalci cigaret. Tako kot so v petdesetih letih prejšnjega stoletja v tobačni industriji reklamirali filtre na cigaretah kot popolno zaščito pred vdihavanjem nevarnega cigaretnega dima in trdili, da je kajenje cigaret s filtrom popolnoma varno početje – kar je bilo seveda daleč od resnice, kar so pozneje znanstveno dokazali –, naj bi tudi prehranska industrija z oglaševanjem izdelkov, ki naj bi imeli manj maščob ali naj bi bili brez dodanega sladkorja, poskušala zavajati potrošnike in se s temi opozorili zavarovati pred morebitno odgovornostjo zaradi posledic uživanja teh izdelkov pa tudi morebitnih zakonodajnih poskusov, da bi oblasti začele omejevati prodajo kot v primeru tobaka in cigaret.

Ena od raziskovalk, klinična psihologinja Ashley Gearhardt z Univerze Michigana, ki se intenzivno ukvarja z zasvojenostjo, je v izjavi za britanski Guardian dejala, da so povezavo med odvisnostjo od tobaka in izdelkov visoko predelane hrane opazili že nekateri njeni pacienti. »Pravijo mi, počutim se odvisen od tega podobno kot od cigaret. Včasih sem kadil, zdaj pa imam podobne izkušnje z gaziranimi sladkimi pijačami in krofi. Vem, da me to zastruplja in ubija, hočem prenehati, a ne morem.«

Zaradi kajenja umre največ ljudi na svetu. FOTO: Sophonnawit Inkaew/Getty Images

Gearhardtova pravi, da v javnosti velja prepričanje, da je vsak odgovoren za svoje početje, mnogi se tolažijo, češ saj 'mi ne more škoditi, če kakšnega prižgem na dan ali spijem kakšno sladkano pijačo', a prav to izkoriščajo v prehranski in tobačni industriji, da izdelujejo produkte z dodatki, ki poskrbijo za to, da se potrošniki navežejo nanje in ne morejo več brez njih. Prav zato, ugotavljajo raziskovalci z univerz Harvard, Michigan in Duke, je industrija predelane hrane dosegla mejo, ko bi morali mnoge dodatke, ki jih dodajajo svojim visoko predelanim izdelkom, razglasiti kot visoko rizične za zasvojenost in jih začeti na trgu obravnavati tako kot cigarete. Z omejitvami in prepovedmi oglaševanja in intenzivnim ozaveščanjem naj bi ponotranjili zavedanje, da uživanje take hrane ni zgolj odgovornost posameznika, temveč mora svoj del odgovornosti prevzeti tudi prehranska industrija.