Zgodba o Robinu Hoodu je splošno znana, tako rekoč legendarna, o tem pogumnem, dobrem in prijaznem roparju, ki je kradel bogatim in plen dajal revnim, je bilo posnetih že več filmov in napisanih kar precej knjig. Že več let je Robin Hood eden od simbolnih junakov v boju dobrega proti zlu, v boju za večjo enakopravnost med ljudmi. V zgodovini je imel mnogo posnemovalcev, pred nekaj dnevi, tik pred božičem, pa je njegov duh spet udaril. Tokrat v Montrealu, največjem mestu kanadske frankofonske province Quebec. Pred približno desetimi dnevi je večja skupina možakarjev, preoblečenih v Božičke, torej v rdečih oblačilih, z belo brado in rdečo kapo na glavi, v spremstvu še nekaj kolegov, ki so bili, kot se spodobi za ta čas, oblečeni v severne jelenčke, odločno vstopila v enega od večjih supermarketov v Montrealu, v rdeče darilne vreče naložila več tisoč kanadskih dolarjev vredno hrano, pijačo, sladkarije in drugo blago in izginila v noč.

Skupina, ki se je na internetu poimenovala Robins des Ruelles, Robini z ulic, je kmalu izdala sporočilo za javnost, da bodo blago, ki so ga vzeli v supermarketu, razdelili med revne in pomoči potrebne ljudi. Njihova akcija, ki so jo uprizorili v stilu Robina Hooda, naj bi opozorila na naraščajočo spiralo čedalje višjih življenjskih stroškov, zaradi česar je mnogo osnovnih potrebščin iz trgovin postalo nedosegljivih za navadne Kanadčane. Sporočilo so naslovili Ko lakota opraviči vsa sredstva in zapisali, da ljudje v Kanadi čedalje več delajo samo za to, da bi si lahko privoščili osnovna živila, trgovske verige pa izkoriščajo inflacijo, dvigujejo cene in imajo rekordne dobičke. »Peščica trgovskih družb ima naše osnovne potrebe za talca,« so bili jasni montrealski Robini.

Rekordni dobički

Podjetje Metro, ki ima v kanadskih provincah Ontario in Quebec osem različnih verig in blagovnih znamk trgovin z živilskimi izdelki, se je kmalu odzvalo tako na rop Robinov v enem od njihovih supermarketov kot tudi na poznejše sporočilo za javnost. Kot je za londonski Guardian dejala tiskovna predstavnica podjetja Geneviève Grégoir, je rop kriminalno dejanje in kot takšno enostavno nesprejemljivo. Višje cene hrane v trgovinah so posledica več dejavnikov – od porušenih utečenih poti v svetovnih dobavnih verigah, povišanja nabavnih cen osnovnih surovin do sprememb razmer v svetovni trgovini in ne nazadnje tudi takšnih ropov. Po podatkih kanadske trgovinske zbornice se je v zadnjih letih zelo povečalo število ropov in kraj v trgovinah. Po njihovih ocenah so imeli zaradi tega kanadski trgovci samo lani za več kot 9 milijard kanadskih dolarjev oziroma približno 5,6 milijarde evrov manj prihodkov.

Policija v Montrealu še išče tatinske Božičke. FOTO: Eyeem Mobile Gmbh/Getty Images

»Mi v trgovini smo samo konec dobavne verige in končna cena izdelka na polici odraža vse stroške dobavne verige,« je poskušala visoke cene hrane v kanadskih trgovinah opravičevati Geneviève Grégoir; dodala je, da je njeno podjetje samo letos v dobrodelne namene doniralo več kot 50 milijonov evrov, poleg tega pa še za več kot 700.000 evrov vredne pakete hrane za tako imenovane banke hrane za revne.

Navedbam trgovcev, da oni niso nič krivi za visoke cene hrane, da je pač takšna dobavna veriga, ne verjame najbolj niti kanadska vlada, ki je že večkrat izrazila skrb zaradi visokih dobičkov, ki jih imajo trgovska podjetja. Trgovine z živili v Kanadi obvladujejo tri velika podjetja, ki imajo v zadnjih letih rekordne dobičke, čeprav se v javnosti prikazujejo kot žrtve z manjšim dobičkom od načrtovanega.

Policija v Montrealu še išče tatinske Božičke, ki so del plena – večinoma gre za prehrambne izdelke – položili pod božično jelko na enem od montrealskih trgov, preostali del pa bodo darovali centrom za pomoč revnim v posameznih mestnih četrteh.

Velike neenakosti

Zgodbe, ki spominjajo na podvige in človekoljubna dejanja Robina Hooda, se vedno pojavljajo in dogajajo v času velikih družbenih neenakosti in enemu od takšnih obdobij smo priča tudi zdaj, saj bogati postajajo čedalje bogatejši, revežev na svetu pa je vedno več. Razkorak med bogatimi in reveži se močno povečuje, zato takšne zgodbe pravzaprav niso posebnost.

Iz zgodovine poznamo več takšnih robinhoodovskih primerov. Eden prvih izhaja še iz časov antičnega Rima, ko naj bi možakar z imenom Feliks Bula skupaj s svojimi tovariši ropal karavane bogatih trgovcev, ukradeno blago pa delil z najrevnejšim slojem prebivalstva. Legenda o Feliksu Buli naj bi dolga leta živela med prebivalci v antičnem Rimu, čeprav zgodovinarji doslej niso našli dovolj prepričljivih dokazov o njegovem dejanskem obstoju.

Še en robinhoodovski lik je obstajal v Italiji. Živel je na Siciliji v nam zgodovinsko bližjem obdobju, in sicer v začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja. Zaradi vojne, korupcije in nesposobnosti lokalne oblasti slednja ni zmogla pomagati prebivalstvu v času pomanjkanja hrane. Nato se pojavil Salvatore Giuliano, ki je sicer tihotapil moko in je bil v eni od policijskih racij skorajda ubit: začel je ropati bogate in naropani denar razdeljeval med revno prebivalstvo. Znan je bil po tem, da je bil prijazen možakar, tudi do žrtev, ki jih je oropal, je bil spoštljiv. Njegovi podvigi niso potekali povsem brez krvi, saj je med akcijami ubil kar precej policistov, zato je bil več let najbolj iskana oseba na Siciliji. Na koncu ga je izdal podkupljeni pomočnik in policija fašistične Mussolinijeve oblasti ga je pri akciji pričakala nepripravljenega ter ga ubila. A legenda o njegovih dobrotah je ostala in še zdaj o njem na Siciliji govorijo s spoštovanjem.

Podobno je tudi z Jurajem Janošikom, nacionalnim junakom na Slovaškem. Tam zna vsak kaj povedati o tem junaku ljudskih src, ki se je v stoletjih zaradi svojih del zapisal v slovaško zgodovino, običaje, filme in književna dela. Kot pravi legenda, je ropal plemiče, plen pa dobrosrčno razdelil med najrevnejše prebivalstvo. Kot je to običaj pri podobnih junakih, ki postanejo mit, so ljudje skozi ustno izročilo vsako zgodbo, vsak pripetljaj resničnega Janošika nekoliko predrugačili, vpletli nekaj domišljije ali svojega pogleda in nastale so legende, ki imajo včasih kaj malo skupnega z resničnimi dogodki. V Janošikovem rojstnem mestu Terchova stoji spomenik njemu v čast, ki je postavljen tako, da varuje vstop v dolino Vratna. Železni kip je visok 7,5 metra, leta 1988 ga je izdelal umetnik Jan Kulich.