Lepe nog'ce imaš

'Maš lepe nog'ce, pa hod' je pozabljeni stavek pionirjev trajnosti. Ti niso vedeli, da to so, niti, da je čim manjša poraba sredstev in energije nekaj, kar sploh potrebuje posebno poimenovanje oziroma načelo, ki se ga je treba učiti. Ta nekoč pogosti rek je pomenil: Če lahko do želene točke prideš peš, ne potrebuješ prevoznega sredstva. Skriti pomen pa je bil, da si len. Danes bi rekli: uporabljaj trajnostno mobilno sredstvo, nikomur pa si ne bi upali reči, da je len. Vse se spreminja in jezik je ogledalo stvarnosti. Kot izrazi iz njega odhajajo, vanj prihajajo novi, in njihovega pomena in uporabe se moramo še naučiti. V zadnjih časih imamo tako veliko opraviti s trajnostjo. V slovarju najdemo razloženo pod iztočnico 2; trajnostni je tisti, ki z namenom dolgoročnega ohranjanja čim manj obremenjuje okolje, razpoložljive naravne vire: trajnostni razvoj, turizem; trajnostna oskrba s hrano, z energijo; trajnostna potrošnja; trajnostno gospodarjenje, kmetijstvo/trajnostna raba naravnih virov. Vsak od teh osmih pojmov pa ima v jedru besedne zveze dejavnost človeka, ki sama po sebi povzroča prav to, kar trajnost kot pojem naj ne bi. Tako Slovar novejšega besedja (SNB) pravi, da je trajnostni razvoj razvojna usmeritev, ki omogoča zadovoljevanje potreb sedanjih generacij ljudi na način, ki ne ogroža možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij, in naj bi bil sopomenka besedni zvezi sonaravni razvoj.

Veliko število besednih zvez s pridevnikom trajnostni v slovarju ilustrira predvsem to, da je potreb sedanjih ljudi – potrebe in zadovoljevanje so v razlagi SNB omenjeni kar dvakrat – zelo veliko. Da smo danes, po domače, na komot. Tako je v zadnjem času izjemno moden izraz trajnosten nekako v nasprotju sam sabo, saj je ravno 'zadovoljevanje potreb sedanjih generacij ljudi' povzročilo stanje, ki potrebuje nekaj takega, kar naj bi trajnost bila. Njena bližja sopomenka bi v resnici lahko bila skromnost, ki je lastnost skromnega, skromna in stara beseda, ki jo vsi dobro razumemo. Tako trajnosti sploh ne bi potrebovali. Kot nekoč, pred (netrajnostnim) razvojem, ko je večina ljudi živela mnogo bolj skromno, z manj sredstvi in udobja. Manj hrane, manj oblek, manj prevoznih sredstev. Manj razvajenih. Več ljudi je hodilo peš. Ko se peš prebijam skozi mesto, se čudim, kako malo je pešcev, čeprav je hoja na vrhu seznama trajnostne mobilnosti. Med drugimi jih ogrožajo vozniki električnih skirojev, e-skiroji jim pravimo, saj si prihranimo ogromno časa, ko namesto pridevnika uporabimo kratico in vezaj, še ena novost v jeziku, ki je prišla iz tujine in odseva značilnosti sedanjosti. S čim manj truda čim hitreje imeti čim več. Da ima lepe nog'ce, bi se strinjal marsikdo, da je naloga teh trajnostna mobilnost, pa le malokdo.