Ljudje nismo edini, ki imamo radi alkohol

Ljudje nismo edini, ki imamo radi alkohol. Tudi šimpanzi v džungli iščejo fermentirano sadje, da bi uživali v psihoaktivnih učinkih etanola. Novi dokazi govorijo o tem, da znajo naši primatski bratranci alkohol uporabljati tudi kot družabno mazivo, podobno kot naša vrsta Homo sapiens.

Znanstveniki z Univerze v Exetru so v okviru študije, objavljene v strokovni reviji Current Biology, posneli šimpanze v divjini, kako jedo in si podajajo fermentiran afriški kruhovec v narodnem parku Cantanhez v Gvineji Bissau v Zahodni Afriki. Deljenje fermentiranega sadja so opazili vsaj v desetih ločenih primerih, kar odpira vprašanja o tem, zakaj šimpanzi aktivno iščejo z alkoholom prepojeno hrano. »Šimpanzi ne delijo hrane ves čas, zato bi tovrstno vedenje lahko imelo poseben pomen,« poudarja dr. Kimberley Hockings, soavtorica študije s Centra za ekologijo in varstvo narave v Exetru.

Divji šimpanzi si delijo fermentiran kruhovec v narodnem parku Cantanhez v Gvineji Bissau. FOTO: Anna Bowland/Univerza v Exeterju

Afriški kruhovec je bogat s sladkorji in v pravih razmerah naravno fermentira, pri čemer doseže do 0,61 volumskega odstotka alkohola. To je razmeroma šibka alkoholna stopnja v primerjavi z alkoholnimi pijačami, ki jih pijemo ljudje – pivo običajno vsebuje od 4 do 6 odstotkov alkohola –, toda šimpanzi pojedo veliko sadja.

Družbeno mazivo

Raziskovalci poudarjajo, da se šimpanzi verjetno ne opijajo s fermentiranim sadjem – biti pijan v džungli nekako ni ravno najbolje za preživetje. Obstaja pa možnost, da zaužijejo ravno dovolj alkohola, da se nekoliko sprostijo in postanejo bolj odprti za družbeno povezovanje.

»Pri ljudeh vemo, da pitje alkohola vodi do sproščanja dopamina in endorfinov ter posledično do občutka sreče in sprostitve,« pojasnjuje Anna Bowland, glavna avtorica študije. »Prav tako vemo, da deljenje alkohola – vključno s tradicijami, kot so praznovanja in obredi – pomaga oblikovati in krepiti družbene vezi. Zdaj, ko vemo, da divji šimpanzi uživajo in si delijo alkoholno sadje, se postavlja vprašanje: ali bi lahko tudi šimpanzi imeli podobne družbene koristi?« se sprašuje Bowlandova.

Obstajajo prepričljivi dokazi, da toleranca na alkohol sega daleč v našo evolucijsko preteklost. Znanstveniki so ugotovili, da se je že pri davno izumrlih človečnjakih pojavila genska mutacija, ki jim je omogočila učinkovitejšo presnovo etanola. Ta prilagoditev se je pojavila pred približno 10 milijoni let, dolgo prej, preden so imeli primati na voljo kakršno koli metodo namernega varjenja alkohola.

Prenos genov

Zanimiva ideja, znana kot hipoteza pijane opice, je, da so zgodnji primati, ki jih je privlačil vonj alkohola, lažje našli zrelo, energijsko bogato sadje. Etanol je lahka in hlapna spojina, zato se njegov vonj hitro širi po gozdu. Zaznavanje tega vonja je primatom dalo prednost pri preživetju in sčasoma so se ti geni, naklonjeni alkoholu, prenašali naprej.

Gre za isto prilagoditev, ki ljudem danes omogoča uporabo (in zlorabo) alkohola. A kljub vsem svojim grehom je alkohol igral vlogo pri razvoju človeške kulture s spodbujanjem zabav, praznovanj in pojedin, ki krepijo družbene vezi. Kot nakazuje nova študija, bi lahko korenine tega vedenja še vedno videli pri današnjih šimpanzih.

Pivo je eden najstarejših človeških alkoholnih zvarkov. FOTO: Getty Images

»Izvedeti moramo več o tem, ali šimpanzi namerno iščejo etanolno sadje in kako ga presnavljajo, vendar bi njihovo vedenje lahko predstavljalo zgodnjo evolucijsko stopnjo 'praznovanja'. Če je to res, to nakazuje, da človeška tradicija praznovanja morda tiči globoko v naši evolucijski zgodovini,« sklene dr. Hockingsova.