Bila je nedelja, 19. oktobra, ko je zlasti francosko javnost osupnila novica, da so nepridipravi kmalu po deveti uri dopoldne oropali galerijo Apollo v enem najznamenitejših muzejev na svetu, pariškem Louvru. Roparji, ki so v muzej vdrli le dobre pol ure po odprtju, so ukradli devet kosov dragocenih kronskih draguljev, katerih vrednost so ocenili na 88 milijonov evrov. Izstopajo zlasti smaragdna ogrlica z več kot tisoč diamanti, ki jih je Napoleon I. podaril svoji drugi ženi Mariji Luizi, vojvodinji Parmski, in nakit – tiara, ogrlica, uhana in broške – z obilico diamantov in safirjev, ki ga je nosila kraljica Marija Amalija, žena francoskega kralja Louisa Filipa I. Dragoceni nakit je krasil tudi vrat, ušesa in glavo kraljice Hortenzije, prve žene cesarja Napoleona I.

Roparjem je sicer uspelo iz galerije Apollo, kjer so bili shranjeni francoski kronski dragulji iz 18. in 19. stoletja, odnesti tudi krono oziroma diadem s 1354 diamanti in 56 smaragdi kraljice Evgenije, žene zadnjega francoskega cesarja Napoleona III., a so bili pri begu malce nerodni in jim je krona padla iz košare dvigalne lestve, s pomočjo katere so vstopili v galerijo.

Tudi krono francoske kraljice Evgenije so hoteli ukrasti, a jim je med begom padla iz košare. FOTO: Louvre Museum/Reuters

Rop v Louvru je seveda povzročil pravi mali šok v francoski prestolnici. Večini Parižanov se je zdelo še posebno nerazumljivo, da so roparji že dan prej, torej v soboto, na cesti ob robu stavbe, kjer je omenjena galerija, parkirali manjši delovni tovornjak z dvižnimi transportnimi lestvami in delovno košaro, okoli vozila razpeli opozorilni trak, da so vsi domnevali, da gre za vozilo vzdrževalne ekipe. Roparji, ki so pripravljali transportno lestev, so nosili delovna oblačila, da je vse skupaj res delovalo kot delovišče. Seveda nobenemu od varnostnikov niti policiji ni prišlo na pamet, da bi preverili, ali bodo tam res potekala vzdrževalna dela. Naslednje jutro so štirje roparji potrebovali le sedem minut, da so vdrli v galerijo in iz nje odnesli francoske kronske dragulje. Težav pri pobegu niso imeli. Razen da jim je iz košare transportne lestve padel diadem.

Niso bili profesionalci

Pobegnili so s skuterji, še prej so poskušali zažgati tovornjak, a so jim to preprečili muzejski varnostniki, ki so jim bili kmalu za petami. Kot je kasneje ugotovila policija s pomočjo prometnih nadzornih kamer, so s skuterji oddrveli s hitrostjo več kot 100 kilometrov na uro, po nekaj kilometrih pa so jih zamenjali za avtomobile. Kot je znano, je policija angažirala najboljša oddelka, ki se vključita ob najzahtevnejših in največjih akcijah, enoto za intervencije, ki jo Parižani poznajo po kratici BRI (Brigade de Recherche et d'Intervention), in protivlomno enoto BRB (Brigade de Répression du Banditisme). Zlasti slednja se je že izkazala, in sicer leta 2016, ko so nepridipravi Kim Kardashian ukradli za več kot 80 milijonov evrov vreden nakit in gotovino.

Nazaj v Louvre: prvega osumljenca so prijeli šest dni po ropu. Za ključnega se je izkazal eden od skuterjev, ki so jih roparji uporabili za pobeg, saj so na njem našli DNK-sledi 34-letnega Alžirca, ki so ga policisti že imeli v svojih bazah. Druga sled, ki so jo našli na ograji balkona v drugem nadstropju galerije Apollo, jih je pripeljala do 39-letnega taksista in dostavljavca, sicer rojenega Parižana in starega znanca policije, ki je že večkrat sodeloval pri roparskih podvigih, poleg tega je bil na pogojnem izpustu, potem ko je pred časom z avtom zapeljal v bankomat, da bi iz njega pobral denar. Alžirca, ki ga je policija pozorno spremljala zlasti v okrožju Seine-Saint-Denis, kjer je nekaj časa živel, so aretirali na letališču Charles de Gaulle, tik preden se je poskušal vkrcati na letalo za Alžirijo. Kmalu so aretirali še taksista, saj so se bali, da bi zbežal iz države, ko bi zvedel za aretacijo.

Nakita kraljice Marije Luize še niso našli. FOTO: Stephane De Sakutin/Afp

Čeprav so imeli že dan ali dva po ropu rezultate sledi DNK, so oklevali z aretacijami, saj niso verjeli, da bi tako prvovrsten rop lahko izpeljala tolpa t. i. malih lopovov, ki se doslej niso lotevali takšnih podvigov. Sprva so namreč vsi domnevali, da je šlo za skupino profesionalcev. Po prvih dveh aretacijah so prijeli še približno deset ljudi, na koncu pa sta v zaporu pristala 37-letnik, ki naj bi bil tretji ropar, in njegova 38-letna žena, ki naj bi sodelovala pri dejanju in načrtovanju.

Varnostne pomanjkljivosti

Četverica je torej za zapahi in čaka na sojenje, a francoskih kronskih draguljev še niso našli. Ena od teorij je, da so jih roparji prodali, kupci pa so zlato stopili, diamante in drugo drago kamenje pa bodo poskušali prodati po kosih. Del francoskega tiska upa, da se bo ponovila zgodba o ropu safirja Indijske zvezde, ki ga je leta 1964 Jack Murphy ukradel iz newyorškega naravoslovnega muzeja. Policija je Murphyja in njegovega sodelavca, ki sta se med ropom po vrvi spustila s steklene strehe muzeja in ukradla znameniti dragulj, aretirala kmalu po dogodku, potem pa so se dogovorili, da bosta v zaporu le kratek čas, če izdata, kje je Indijska zvezda. Dragulj so našli v predalu za prtljago na avtobusni postaji v Miamiju.

Po lestvi so se povzpeli v muzej. FOTO: Dimitar Dilkoff/Afp

Seveda ropa ne bi bilo, če bi v enem najbolj znanih in turistično obleganih muzejev na svetu skrbeli za varnost. Ko je vodja pariške policije nagovoril francoski senat, je dejal, da so krivi velike varnostne pomanjkljivosti, zastareli varnostni sistem in dejstvo, da muzej ni podaljšal dovoljenja za upravljanje varnostnih kamer, ki je poteklo julija letos. Tako ne preseneča, da je policijo o ropu obvestil mimoidoči, ne pa varnostniki oziroma ker bi se sprožil alarm v Louvru.