Počitnice so včasih veljale za obdobje brezskrbnosti in svobode, a to je že več let le še lep spomin. Množični turizem, ki preplavlja najbolj priljubljene kotičke sveta, je domačine in oblasti v številnih državah prisilil, da postavljajo meje in zaščitijo tako domačine kot naravo in kulturne znamenitosti pred pritiski množic, neodgovornim vedenjem in posledicami turizma, ki je marsikje že presegel meje vzdržnega. Zaradi tako imenovanega prekomernega turizma so namreč idilični kraji začeli izgubljati dušo, saj so se domačini iz njih umikali, zaradi gneče in hrupa so trpeli tudi narava in živali, mesta pa so začela postajati le kulise za fotografije.

Nova pravila, ki se zdijo na prvi pogled nenavadna ali celo bizarna, so danes del vsakdana vsakega turista. Če je bil nekoč največji problem morda izgubljen kovček, je dandanes to lahko visoka kazen za prepovedano početje. Zato je pred potovanjem prav tako kot pakiranje in načrtovanje pomembno, da se pozanimamo, kaj je tam, kamor gremo, dovoljeno in kaj ne.

Na Santoriniju so težjim od 100 kilogramov prepovedali jahanje oslov. FOTO: Tais Policanti/Getty Images

Konec pijančevanja

Če začnemo na Hrvaškem, kjer poleti dopustuje največ Slovenk in Slovencev, naj opozorimo, da je absolutno konec obdobja, ko je bil turist kralj in si je lahko privoščil dobesedno vse. Že nekaj časa je konec divjega in glasnega nočnega žuriranja v nekaterih mestih, na primer v Splitu, Makarski, Novalji in na Hvaru. Zaradi pijanih nočnih razgrajačev so bili domačini v teh krajih na robu obupa, zato so oblasti uvedle visoke kazni. Samo v lanski poletni sezoni so v Splitu zaradi pijančevanja napisali skoraj 1000 kazni, ki se gibljejo od 300 evrov naprej. Poleg pitja na prostem so predvidene visoke kazni, tudi 700 evrov, za glasno predvajanje glasbe, kričanje, bruhanje in uriniranje na ulici, prav tako je prepovedano sprehajanje po ulicah v kopalkah in vlečenje kovčkov na kolesih v nočnem času v starem mestnem jedru Dubrovnika, kar je kratilo nočni spanec domačinov.

Na ogled Akropole ženske ne smejo z visokimi petami. FOTO: Stelios Misinas Reuters

V petkah na Akropolo

V Grčiji velja cela gora pravil. Med najbolj zanimivimi je prepoved jahanja oslov za debele ljudi na silovito obleganem otoku Santorini. Po dolgoletnem vztrajanju organizacij za zaščito živali so morali sivouhce, ki so desetletja prenašali turiste po strmih stopnicah med pristaniščem in mestom, zaščititi z zakonom. Zaradi pretežkih turistov so živali v poletni vročini neznosno trpele, zato so oblasti odredile, da jih lahko zajahajo le osebe, lažje od 100 kilogramov, oziroma lahko oslički nosijo le petino svoje teže. Ljudje s prekomerno težo jih ne smejo jahati. Lastniki oslov morajo živalim zagotoviti tudi počitek, dostop do vode in omejen delovni čas.

Na otokih so omejili število križark in uvedli pristojbino 20 evrov na osebo, ki se izkrca s križarke, zaščitili pa so tudi svoja arheološka najdišča, na primer Akropolo v Atenah. Tam ne smete hoditi z visokimi petami, da ne bi poškodovali starodavnih površin, sprejete so tudi dnevne kvote obiskovalcev in časovno omejene vstopnice.

Adijo, selfiji

Nekoč samoumevni selfiji ponekod postajajo preteklost. V idilični vasici Hallstatt v Avstriji, znani po rudnikih soli, ki so jih izkoriščali že v pradavnini, turistični bum pa je doživela, potem ko je bila navdih za Disneyjev film Ledeno kraljestvo, so siloviti pritisk množic na najbolj razgledne instagramske točke zajezili tako, da so postavili ograde proti selfijem.

Prav tako je delanje selfijev omejeno ponekod v slikovitem Portofinu v Italiji. Zaradi ogromne množice ljudi, ki se premika proti točkam, od koder je lep razgled na pisane hiše v ozadju, so z zakonom uvedli območja, kjer se ne sme ne ustavljati ne delati selfijev. Če vas zalotijo redarji, boste zaradi oviranja pretoka pešcev plačali okoli 300 evrov kazni.

V Hallstattu so postavili leseno prepreko, da turisti tam ne morejo posneti selfijev. FOTO: AFP

Največji pritisk prekomernega turizma med evropskimi mesti doživljajo Benetke, Barcelona in Pariz. V Benetkah, kjer so uvedli vstopnine za dnevne obiskovalce in omejili promet križark, turisti med drugim ne morejo več brezskrbno posedati na stopnicah cerkva, pomalicati na javnih površinah ali se kopati v kanalih, še posebno pa je pod nadzorom javno uriniranje, ki tam velja za prekršek, ki kazi dostojanstvo mesta. Za neprimerno vedenje so uvedli stroge kazni, ki znašajo več sto evrov.

Podobno visoke kazni veljajo v Barceloni, kjer so izrecno prepovedali sprehajanje po ulicah v kopalkah, javno opijanje, hranjenje golobov ter uriniranje in kajenje na plaži, v romantičnem Parizu pa so se morali zaljubljenci odpovedati ljubezenskim ključavnicam, ki so jih nameščali na most Pont des Arts. Ker jih je bilo na tone, je mostu grozilo porušenje, zato so jih odstranili.

Ne plezajte na piramide

Posebna pravila veljajo na Islandiji, kjer je prepovedana hoja po mahu, saj se obnavlja desetletja, vsak nepremišljeni korak pa lahko pusti trajne posledice. Na Japonskem, v Kjotu, so že pred časom prepovedali fotografiranje gejš v določenih ulicah, saj so jih turisti zasledovali in jih nadlegovali. Podobno so počeli z v templjih in parkih živečimi živalmi, na primer opicami in jeleni, zato so uvedli stroge cone brez dotikanja živali.

Na Japonskem turisti ne smejo več fotografirati gejš. FOTO: Reuters

V ameriškem narodnem parku Yellowstone obiskovalce vsako leto znova opozarjajo, naj se ne približujejo bizonom. Kljub temu se nesreče ponavljajo, saj nekateri turisti živali še vedno vidijo kot kuliso za popoln posnetek. V Egiptu so zaradi nesreč pri plezanju na piramide to prepovedali, na Tajskem pa so zaradi pretiranega hranjenja turistov opice postale tako agresivne, da so hranjenje prepovedali.

Vojna proti lulanju

Med najbolj nadležnimi simboli sodobnega turizma je povsem naravna, a že nekaj časa močno regulirana dejavnost: lulanje. Kar je bilo nekoč le nevljudno, je marsikje po Evropi in po svetu postalo kaznivo. Poleg že omenjenih mest v Italiji, Španiji in na Hrvaškem je oblastem zaradi alkoholnega turizma, predvsem mladine iz Velike Britanije, prekipelo v razvpitih španskih letoviščih Ibiza in Palma de Mallorca, kjer so uvedli kazni za uriniranje na javnem mestu: tudi več kot 700 evrov boste odšteli, če vas ujamejo. Prav tako visoke kazni doletijo turiste, ki lulajo na ulici v velikih mestih, od Berlina in Londona do Pariza in Amsterdama. V ZDA so šli še dlje. V New Yorku lahko turist zaradi takšnega prekrška konča celo v lisicah, v San Franciscu pa so postavili posebne stene, t. i. pee walls, ki urin preprosto odbijejo nazaj proti lulajočemu.

V španskem Vigu je uriniranje v morje kaznovano s 750 evri. FOTO: Antonio Busiello/Getty Images

Še bolj temeljito so vojno lulanju napovedali v španskem letovišču Vigo. To je postalo prava svetovna znamenitost, saj so oblasti uvedle kazni za – lulanje v morje. Čeprav je takšen prekršek, za katerega je zagrožena kazen 750 evrov, težko dokazati, je njihovo sporočilo jasno: tudi tam, kjer se zdi vse neskončno, obstajajo meje.