Da v Italiji že kakšno leto poteka zanimiv mafijski obračun, najbrž ni preveliko presenečenje. Italija je ja dežela mafije, kjer so doma najbolj zloglasne kriminalne družbe, kot so sicilijanska Cosa Nostra, neapeljska Camorra ali kalabrijska 'Ndrangheta, zato velika večina ljudi ob novicah o mafijskih obračunih samo skomigne z rameni. Vendar ne gre za umore in kriminal katere od tradicionalnih italijanskih mafijskih združb. V zadnjem času je pozornost Italijanov in zlasti tamkajšnjih organov pregona usmerjena v kitajsko mafijo.
154 delavcev sodeluje s policijo pri preiskavi kitajskega podzemlja.
Sredi aprila lani sta bila pozno zvečer pred vrati svojega doma v rimski četrti Pigneto s šestimi streli iz pištole ubita 53-letni Zhang Dayong in 38-letna Gong Xiaoqing. Umor je bil precej grob, ciniki bi rekli mafijski, saj je morilec obe žrtvi ustrelil v glavo. A kot se je izkazalo in kar priznavajo tudi italijanski preiskovalci, je bil umor v resnici mafijski, saj je morilec izginil v noč in o njem ni ne duha ne sluha. Policija še zdaj ne ve, zakaj sta morala kitajska priseljenca umreti, je pa zaradi tega dejanja v zadnjih mesecih v italijanski javnosti postala beseda mafija bolj pogosta.
Trgovina s hitro modo v Pratu FOTO: Vogel Voranc
Čeprav se je zločin zgodil v Rimu, vzrok spora oziroma mafijske vojne, ki se jo grejo različne kriminalne združbe znotraj kitajske skupnosti v Italiji, ne tiči v italijanski prestolnici, temveč na severu Toskane, v mestu Prato v bližini Firenc, srednjeveškem mestu s približno 200.000 prebivalci, ki gosti drugo največjo kitajsko skupnost v Italiji. Največja je v Milanu. Uradno naj bi v Pratu živelo kakšnih 32.000 Kitajcev, po neuradnih informacijah naj bi jih bilo še najmanj 10.000 več.
15 nasilnih incidentov se je zgodilo od junija 2024.
Narejeno v Italiji
Prato so včasih imenovali tudi italijanski Manchester, saj je bil stoletja središče italijanske, pa tudi evropske tekstilne industrije. V srednjem veku so tam predelovali volno in tkali volneno blago, sčasoma, še posebno v 19. stoletju, pa so nastale velike tovarne za predelavo bombaža in svile. A z globalizacijo je tekstilna industrija v Italiji, tako kot drugod po Evropi v 90. letih prejšnjega stoletja, začela počasi propadati, saj so bili stroški proizvodnje blaga bistveno višji kot v Aziji ali Afriki.
V enem od skladišč so v času vojne kitajskega podzemlja v Pratu podtaknili požar. FOTO: Vigili Del Fuoco/Reuters
Propadle tekstilne tovarne v Pratu so pred več kot tridesetimi leti začeli od italijanskih lastnikov prevzemati podjetni Kitajci, ki so iz domačih krajev, večinoma iz mesta Wenzhou v provinci Zhejiang, pripeljali še svoje delavce. Domačini so bili Kitajcem naklonjeni, saj bi sicer mesto počasi propadlo, tako kot je propadla dotedanja glavna gospodarska dejavnost Prata. Kitajci so nekdanje predilnice in tkalnice hitro preusmerili v proizvodnjo tako imenovane hitre mode, cenenih oblačil in modnih dodatkov ter drugih izdelkov, ki so nepogrešljivi del tekstilne industrije, kot so denimo obešalniki in izložbene lutke. Prato je zdaj najpomembnejši evropski center poceni tekstilnih izdelkov, ki se ponašajo z znamenito oznako Made in Italy (narejeno v Italiji). V Pratu ocenjujejo, da znaša vrednost blaga, ki ga izvozijo tamkajšnji tekstilni obrati v lasti Kitajcev, več kot dve milijardi evrov.
32.000 Kitajcev uradno živi v Pratu v Toskani.
In kot je v navadi, ko gre za tako veliko denarja, se vedno pojavijo tudi težave. Kot je pred dnevi za nemški tednik Spiegel dejal državni tožilec v Pratu Luca Tescaroli, je znotraj »kitajske skupnosti junija 2024 izbruhnila vojna med dvema kitajskima kriminalnima združbama, katere posledica so umori, požigi in izsiljevanje. Vojna je sicer izbruhnila v Pratu, a je zdaj dobila še italijansko in mednarodno dimenzijo.« Dayong, ki so ga aprila lani ubili v Rimu, naj bi bil, kakor sumijo v uradu tožilca Tescarolija, ki je specializiran za boj proti mafijskim združbam, desna roka šefa vseh šefov podzemlja italijanske kitajske skupnosti Zhanga Naizhonga. Njega je policija aretirala leta 2018, ker so ga obtoževali vodenja mafiji podobne kriminalne organizacije. Tedanja obtožnica ga bremeni tudi nelegalnega trgovanja z mamili, likvidacij, podkupovanja in izsiljevanja. Sicer pa naj bi njegova skupina, ki je delovala večinoma v Italiji, pa tudi v Franciji in Nemčiji, nadzorovala logistične procese tekstilne industrije v Pratu. Sojenje Naizhongu in 57 drugim obtoženim iz njegove mafijske organizacije se kljub večletnemu preiskovanju še ni začelo, vsi so po aretaciji pred osmimi leti spet na prostosti.
V Pratu živi druga največja kitajska skupnost v Italiji. FOTO: voranc Vogel
Zapleten sistem davčnih utaj
Toda zgodilo se je nekaj, česar italijanski organi pregona še ne znajo pojasniti: člani Naizhongove tolpe so postali tarče napadov, tudi ubojev, poleg tega so najbrž pripadniki rivalskih kitajskih tolp začeli napadati podjetja, ki jih povezujejo z Naizhongovimi posli. Gre večinoma za logistična podjetja. Od junija 2024 so oblasti obravnavale najmanj 15 nasilnih incidentov, ki vključujejo podtaknjene požare, eksplozije v skladiščih in napade na tovornjake. »Središče konflikta sta cenovna vojna in prevoz materiala v proizvodnji obešalnikov,« pravi Tescaroli, ki še razlaga, da je v Pratu v kitajski skupnosti zelo veliko nelegalnega posla, ki poteka vzporedno s povsem zakonitim delovanjem številnih podjetij iz modne industrije.
Italijanska finančna policija je preiskala eno od podjetij v lasti Kitajcev v Pratu. FOTO: Guardia Di Finanza Via Reuters
Policija in tožilstvo imata pri preiskovanju vojne v kitajskem podzemlju velike težave zaradi jezika, saj so, ko so prisluškovali Naizhongu, naleteli na šest kitajskih dialektov, poleg tega pa še na tako imenovani zid omertà, kodeks molka, ki je značilen za italijanske mafijske združbe. Vendar je Tescaroliju uspelo vsaj deloma priti v strukturo kitajske mafije v Pratu. Julija 2024 so neznanci z nožem napadli podjetnika Chang Meng Zhanga, ki je izdeloval obešalnike po izjemno nizki ceni. Ker je komaj preživel, je bil pripravljen sodelovati z oblastmi. »Po tem nam je uspelo nemogoče. Do danes nam je uspelo prepričati pet podjetnikov in 154 delavcev, da sodelujejo z nami,« je ponosno razlagal tožilec Tescaroli.
Oblasti počasi dobivajo vpogled v paralelni nezakonit sistem proizvodnje in trgovine v podzemlju Prata. Kot je dejal Tescaroli, gre za zapleten sistem davčnih utaj in goljufij, zaradi česar lahko v Prato prihajajo surovine iz Kitajske prek vzhodne Evrope praktično neobdavčene in brez carinskih dajatev. Surovine potem uporabijo za izdelavo oblačil hitre mode, ponaredkov luksuznih blagovnih znamk in drugih izdelkov za modno industrijo, pri tem pa uporabljajo zelo poceni delovno silo nezakonitih in tudi legalnih migrantov iz Afrike in Indijske podceline. Sistem se zaključi z množico ilegalnih bank in digitalnih platform, s pomočjo katerih večmilijonske dobičke pošiljajo nazaj na Kitajsko.
Tekstil pretihotapijo iz Kitajske, se izognejo carinam in davkom, dobiček pa se vrne na Kitajsko prek nezakonitih denarnih nakazil. FOTO: Stefano Rellandini/Afp
Pozitivni premiki
Vojna obešalnikov, kakor so spor v kitajskem podzemlju poimenovali v italijanskih medijih, je sprožila tudi nekaj pozitivnih premikov. Več kot 20 mladih sindikalistov je poleti lani del hudo izkoriščanih delavcev v kitajskih podjetjih v Pratu prepričal k stavki. Ta se je hitro končala, stavkajoči so dobili pogodbe in v sindikatu Sudd so prepričani, da bi lahko samo splošna stavka prisilila lastnike h končanju nezakonitega početja.
