Iz televizijskega in filmskega sveta, kjer se je naučila ritma in dramaturgije, je vstopila v modno industrijo, da bi ji vdihnila pomen in globino, danes je soustanoviteljica in izvršna producentka Ljubljanskega tedna mode. Ena najprodornejših osebnosti slovenskega kreativnega prostora modo razume ne le kot vizualni izraz, temveč tudi kot kulturni in družbeni komentar časa, v katerem živimo. Pod njenim vodstvom je Ljubljanski teden mode (LJFW) postal platforma za ustvarjalnost, dialog in trajnostno razmišljanje. Med 16. in 19. oktobrom bo dogodek zavzel Stekleno dvorano Gospodarskega razstavišča, tokrat s še bogatejšim programom. Letošnja edicija prvič prinaša celodnevne in vikend revije, ki bodo obiskovalcem omogočile več priložnosti za ogled kolekcij in srečanje z ustvarjalci. Ko Melinda govori o LJFW, govori o ljudeh – o prostoru dialoga in posebni energiji, ki se rodi, ko se moda poveže z življenjem. Tik pred začetkom LJFW njen dan deluje kot usklajena koreografija med ustvarjalnostjo in nenehnim tempom. »Predvsem poskušam ne pozabiti jesti in spati, se pomeniti z domačimi in ne zanemariti preostalih obveznosti, ki ne zadevajo LJFW. Če bi to morala opisati z enim izrazom, bi bil mogoče najbolj primeren: rock'n'roll.«
Načrt, mreženje in vztrajnost
LJFW ostaja zvest mednarodnemu dialogu, za Melindo pa je mnogo več kot profesionalna naloga – postal je njeno poslanstvo. Z vztrajnostjo je prišla do 16. edicije, a si iskreno si želi, da bi obiskovalci podprli ustvarjalce tudi onkraj aplavza: »Zavedam se, da veliko obiskovalcev pride na dogodek, ker je eden od IT dogodkov, na katerih 'moraš' biti, želela pa bi si, da jih več aktivno podpre slovenske oblikovalce, poleg ogleda revij tudi z nakupom. To bodo lahko storili v showroomu, ki bo 21. oktobra v popoldanskih urah v Slovenski filharmoniji.«

Melinda Rebrek, soustanoviteljica in izvršna producentka Ljubljanskega tedna mode. FOTO: Igor Modic
Ko se dotakne sodobne vloge mode, Melinda modno ustvarjanje razume kot družbeni komentar. »Estetski aktivisti,« pravi brez obotavljanja. »Ko prebereš opise kolekcij oziroma navdihe zanje, se zaveš, da se da tudi skozi kroje, styling, uporabo materialov povedati zgodbo ali poslati sporočilo. Večina dojema modne revije kot nekakšen semenj ničevosti, a je daleč od tega – po brvi se sprehajajo sporočila in zgodbe, zgodovina in mitologija, ki so utelešeni v posamezne kolekcije.«
Letos LJFW nosi posebno sporočilo, ki ga povzema tema okrogle mize Globalna vizija, lokalni glas. »Z njo želimo sporočiti, da smo kljub majhnosti veliki, kakovostni in še kako aktualni v regiji in v svetu in da je možnosti preboja veliko, le lotiti se jih moraš z načrtom, veliko mreženja in predvsem vztrajnostjo.« Slovenska modna scena je majhna, a je po Melindinih besedah ravno to njena prednost. »Ni nas strah izzivov in tudi zgodovinska povezanost z Balkanom nam je dala tisti ščepec popra, ki začini povprečje. Slovenska modna scena je mešanica nemške natančnosti in balkanske kreative, tudi pri reševanju težav, pomešane s slovenskim znanjem, tehnološko spretnostjo in pridnostjo. Kombinacija, ki ne more propasti, če le premagamo občasno pomanjkanje samozavesti.«
Slovenska modna scena je mešanica nemške natančnosti in balkanske kreative.
Popolnost je naporna
Ko pogovor zaide v bolj osebne tone, Melinda brez ovinkarjenja spregovori o pritisku popolnosti v svetu, kjer vse merimo z všečki in videzom. »Z leti je hvalabogu prišlo obdobje 'vseenomijekajsikdomisliomeni' in z velikim, krivozobim nasmehom ponosno nosim svoje gube, celulit in obroče okrog pasu. V življenju je videz najmanj pomemben – pomembno je, kaj si, s kom si in kaj sporočaš okolici in svetu, kako se obnašaš do soljudi in kakšno zapuščino ustvarjaš. Popolnost je naporna, velikokrat je puhla in dolgočasna, nepopolnost in kakovostna vsebina pa sta seksi. Zame je lep človek nekdo s samozavestjo, hrbtenico, razmišljujočimi možgani ter dobrim srcem.«
Z leti je hvalabogu prišlo obdobje 'vseenomije-kajsikdomisli-omeni' in z velikim, krivozobim nasmehom ponosno nosim svoje gube, celulit in obroče okrog pasu.

Zavezana ostaja delu, ki jo vedno znova navdihuje. FOTO: Igor Modic
Kot dolgoletna opazovalka družbe ne more mimo duha časa, ki ga opisuje slikovito in zaskrbljeno: »Trenutno stanje se mi zdi kot sedenje na sodu smodnika s kratko zažigalno vrvico, ki jo imajo v rokah nestrpneži vseh vrst. Skrbi me nezmožnost razumskega dialoga in različni vatli za različne ljudi. Vzgojena sem bila v časih socializma, o katerem redko slišiš dobro besedo, a vam povem, da so bili bratstvo in enotnost, tovarištvo in pomoč del vzgoje in pionirske prisege, katere vrednote smo mnogi vzeli zelo resno, kar zelo pogrešam v tem egoistično naravnanem času. Sprašujem se, do katere meje mora vse skupaj priti, da bo sod eksplodiral ali pa da nas bo srečala pamet in bodo osnovne vrednote veljale več kot všečki, pritrjevanje istomislečih in grabljenje materialnega imetja.«
Trdo delo naredi razliko
Zavezana ostaja delu, ki jo vedno znova navdihuje. »Raznolikost in dinamika. Hitro mi postane dolgčas, rutina me utruja, pri organizaciji dogodkov in produkciji oddaj pa ni te nevarnosti.« Slovensko modno okolje vidi kot prostor izzivov, mladim ustvarjalcem pa bi predala preprost, a ključen napotek: »Bodite originalni in vztrajni, upoštevajte dogovore in mrežite se, saj včasih banalna poznanstva odprejo kakšna vrata. Talent je veliko, a trdo delo naredi razliko med perspektivnim in uspešnim. Strah je popolnoma odveč, več kot 'ne' vam itak ne morejo reči, en 'da' pa vam lahko spremeni življenje. Tudi kanček sreče pomaga, prepoznajte jo, ko se prikaže.«

Melinda Rebrek in Danica Lovenjak FOTO: Igor Modic
Ko se reflektorji ugasnejo in se ritem končno umiri, si vzame čas zase. »Moj trenutek za mentalno higieno je nekje med kakšnim koncertom, košenjem trave v oljčniku, potepanjem z boljšo polovico po svetu – najraje kje na toplem in ob morju –, mečkanjem mačk med ogledom kakšne nadaljevanke in obveznimi debatami s sinom med tradicionalnim sobotnim nakupovanjem na tržnici. Včasih zadošča tudi pol ure švicanja v fitnesu. Vsemu je skupno to, da ne potrebujem ličil in sem lahko vedno in brezkompromisno jaz.«
Dodaja, da sta humor in samoironija zanjo nujen življenjski ventil. »Bistvo lažjega preživetja je, da življenja, ki je prepogosto nepravično in kruto, in predvsem sebe, ne jemlješ preresno. Smeh podaljšuje življenje, občasna šala pa znižuje pritisk,« zaključi z nasmehom. Morda je prav to ključ njenega uspeha: razume, da moda, tako kot življenje, potrebuje ravnovesje med redom in kaosom, med estetiko in vsebino, mislijo in čustvom. V svetu, kjer vse prehitro postane trend, Melinda Rebrek še vedno verjame v pomen zgodbe – in v lepoto, ki se zgodi, ko človek ostane zvest sebi.