Mercedes trola

Utrip ljubljanskih mestnih žil pogosto določajo mestni avtobusi. Lahko bi rekli, da tudi utrip vsakdanjika našega največjega mesta. Zase v šali rečem, da vstajam z avtobusi, saj mi tresenje oken in potem še žvenk pokrova komunalnega jaška vsak delavnik povesta, da je šla mimo jutranja enka in je noči nepreklicno konec. Kadar so na cesti luže, iz ovinka pripelje v crescendu veličastnih pljuskov, kadar je sneg, po roleti spusti odblesk svojih luči, ki so v snopu obarvale vso ulico. Pogostim pojavom iz naše stvarnosti ljudje vedno nadenemo več imen – od ljubkovalnih, šaljivih do značilno lokalnih – in tudi ljubljanski mestni avtobusi so jih dobili. Pred kakega četrt stoletja je bilo še pogosto poimenovanje avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa trola, izvira pa iz besede trolejbus. V preteklosti so ti vozili po Ljubljani, bili so na električni pogon in prek tokovnih odjemalcev povezani z napeljavo nad cesto. Izraz trola še uporabljajo tako starejši Ljubljančani, ki so izkusili vožnjo s trolejbusom, kot tudi mlajši, saj je postal del ljubljanske urbane kulture. Hitro smo ga usvojili tudi priseljenci, a danes se mi žal zdi, da je pogosteje v rabi bus, skrajšana pogovorna različica besede avtobus. Nekateri imajo na sredini okroglo stojišče, obdano z nekakšno raztegljivo opno: takim se je včasih reklo harmonika bus; in ta harmonikarski del je bil bolj izrazit kot pri sodobnih zgibnih avtobusih, kakor se jim pravilno reče in jih ima LPP v voznem parku še danes. Po številkah njihovih linij avtobuse poimenujemo tudi enka/enica, dvojka, trojka … šestka/šestica itd. Pri slednji dvojnici gre za razmerje med pogovorno in knjižno izpeljanko, a so šestka, enka … bolj uveljavljeni izrazi za prevozno sredstvo na tej liniji.

Spominjam se še, da se je avtobusom vseh številk reklo tudi zelenci; dandanes pa tega skoraj ne slišim več. Zato pa zelenca takoj najdem v slovarju, ki mi potrdi, da je to vozilo javnega prometa, navadno avtobus ali vlak, tipične zelene barve, in mi ponudi ta primer: ljubljanski, mestni zelenci.

Eden bolj simpatičnih ljubljanskih rekov mi je tisti njihov štos, ko se pred družbo pohvališ: Jaz sem se pa z mercedesom pripeljala! Kar pomeni, da si prišla z mestnim avtobusom, saj so bili mnogi med njimi prepoznavni modeli znamke Mercedes-Benz in še danes so v voznem parku modeli Mercedes-Benz eCitaro. Ta šaljivi, a torej povsem verjetni stavek še posebno pride prav, če se drugi v družbi ravno hvalijo s svojimi (novimi) avti … Mercedes je pa le mercedes, ne?