Mi telefon prisluškuje?

Vprašanje, ali naši telefoni prisluškujejo našim pogovorom, se zdi vedno bolj aktualno, saj se mnogi uporabniki pametnih telefonov srečujejo z nenavadnimi oglasnimi izkušnjami. Pogosto se zgodi, da se po pogovoru o določeni temi na zaslonu pojavi oglas, ki je presenetljivo povezan z ravnokar omenjeno temo. Takšne situacije so spodbudile širjenje mita, da telefoni poslušajo naše pogovore.

Telefoni so vedno bolj del našega vsakdanjega življenja, kar še povečuje občutek, da nas nenehno spremljajo. K temu so pripomogli tudi incidenti s pametnimi zvočniki, ki so jih »zasačili« pri poslušanju pogovorov za izboljšanje prepoznavanja govora. Kljub temu nas strokovnjaki mirijo, da ni verodostojnih dokazov, da telefoni na skrivaj poslušajo naše pogovore za ciljanje oglasov. Raziskave, kot je študija ameriške Univerze Northeastern iz leta 2018, niso našle dokazov o prisluškovanju. Odkrile pa so druge neprijetne prakse, kot so snemanje zaslona ali nalaganje slik in videov tretjim osebam.

Napredni algoritmi napovedujejo naše naslednje poteze. FOTO: Petrovich9/Getty Images/istockphoto

Mit o prisluškovanju telefonov vztraja tudi zaradi kognitivnih pristranskosti, kot je iluzija pogostosti, ko ljudje začnejo opažati določene stvari pogosteje, ko so enkrat pozorni nanje. Tako se zdi, da se oglasi pojavijo takoj po pogovoru, čeprav gre le za naključje in predvidljive vzorce vedenja, ki jih oglaševalske platforme uporabljajo za ciljanje oglasov.

Čeprav se zdi, da nas telefoni poslušajo, je resnica veliko bolj preprosta – in hkrati bolj skrb vzbujajoča: naši podatki se zbirajo in analizirajo na načine, ki ustvarjajo občutek, da nas naprave spremljajo.

Kako deluje oglaševanje

Oglaševalski sistemi ne potrebujejo mikrofona za ciljanje oglasov; namesto tega uporabljajo naše podatke in vedenjske vzorce. Velike platforme, kot so Instagram, Youtube in Facebook, spremljajo naše aktivnosti znotraj aplikacij: kaj všečkamo, na kaj klikamo, kaj iščemo in kako dolgo se zadržujemo na določenih vsebinah. Te informacije, skupaj z osnovnimi podatki o uporabniku, kot so lokacija, model naprave in čas dneva, jim omogočajo, da napovedujejo naše naslednje poteze in nam prikazujejo oglase, ki so najbolj verjetno primerni za nas.

Oglaševalci, ki imajo lastne cilje (število klikov, nakupov ali donacij), proračune in ustvarjalne vsebine, pogosto uporabljajo tudi sezname nekdanjih strank, ki jih platforme nato ujemajo z uporabniškimi računi. Poleg tega lahko oglaševalci določijo ciljne skupine na podlagi demografskih podatkov, kot so starost, lokacija in interesi.

Tukaj so še ponudniki identitet, podjetja, ki pomagajo povezati zapise, ki sodijo skupaj – naš e-poštni naslov, telefonsko številko, povezani televizor, prenosni računalnik v domačem omrežju –, ne da bi neposredno posredovali naše ime. Na tak način oglaševalci vidijo, ali je oglas na eni napravi privedel do nakupa na drugi.

Podatkovni posredniki pa zbirajo in prodajajo informacije o uporabnikih, ki jih pridobijo z aplikacij, spletnih strani in programov zvestobe. Te podatke nato združujejo v pripravljene ciljne skupine, kot so denimo nedavni kupci avtomobilov ali lastniki hišnih ljubljenčkov, ki jih oglaševalci uporabljajo za ciljanje svojih oglasov.

Če imamo hišnega ljubljenčka, bomo nedvomno dobivali oglase na to temo. FOTO: Beavera/Getty Images

Vse te informacije se združijo v realnem času, ko odpremo aplikacijo. Platforma preveri naše vedenje in kontekst, preveri, kateri oglaševalci ciljajo na ljudi, kot smo mi, in nam prikaže primeren oglas. Če smo na istem wifi omrežju kot naš prijatelj ali smo z nekom v istem gospodinjstvu, lahko to poveča verjetnost, da bomo videli podobne oglase.

Naše vedenje in kontekst, skupaj z algoritmi, ki napovedujejo naše naslednje poteze, torej ustvarjajo občutek, da nas telefoni poslušajo. A v resnici gre za natančno ciljanje oglasov, ki temelji na podatkih, ki jih sami prostovoljno delimo s platformami. To je veliko bolj prefinjeno in invazivno, kot bi si mislili, in ne zahteva prisluškovanja našim pogovorom. Malce strašljivo, mar ne?