Mitja igra na hmeljarko

Ansambel Hmelbojsi je na glasbeni sceni dve leti, prihaja iz osrčja Spodnje Savinjske doline, ki velja za dolino zelenega zlata. Od tod tudi ime ansambla, čeprav člani ne prihajajo le iz Savinjske doline, ampak tudi s Kozjanskega in Dolenjske.

Vodja je harmonikar Mitja Cizej, soustanovitelj je kitarist Andrej Motoh. Pridružila sta se jima še basist in baritonist Žan Kopše in pevka Katarina Renko, ki so jo izbrali na avdiciji in se kmalu izvrstno ujeli. Lani so se predstavili na prvem festivalu, ptujskem, in sicer z valčkom Naj sleherni dan bo kruh spoštovan, te dni pa fantje in dekle predstavljajo polko z naslovom V objemu noči.

»Ime Hmelbojsi je nastalo iz dveh delov. Beseda hmelj se navezuje na Savinjsko dolino, kjer ustvarjamo in ki je znana po hmelju. Drugi del, bojsi, označuje našo unikatno zasedbo, tri fante in dekle. Čeprav ime namiguje le na fante, je posebnost to, da imamo tudi dekle, pevko Katarino, zaradi česar smo edinstveni,« razkriva Mitja, ki igra na lastni model harmonike Munda, imenovan hmeljarka, kar je še en pečat ansambla.

Mitja Cizej pravi, da se bodo, če bo priložnost, z veseljem udeležili še katerega festivala. FOTO: Arhiv ansambla

Njihov repertoar obsega narodnozabavno, zabavno glasbo in tudi dalmatinske ter vedno zelene skladbe. »V nabor dodajamo tudi lastne, avtorske skladbe. Do zdaj smo posneli dve. Za prvo Naj sleherni dan bo kruh spoštovan, ki smo jo zaigrali na lanskem 56. festivalu na Ptuju, kjer smo si želeli nastopiti od vsega začetka, smo za besedilo avtorja Bernarda Miklavca prejeli tretjo nagrado, za glasbo in aranžma sva poskrbela Žan in jaz,« pove Cizej. Valček opeva težko življenje naših prednikov in pomen hrane, ki je bila nekoč osnovna vrednota in simbol preživetja. »Avtorske skladbe ustvarjamo sami, pri čemer vsak prispeva svoj del, rezultat je tako skupno delo,« pove Cizej, ki prihaja z družinske kmetije z lastno pivovarno.

Hmelbojsi nastopajo na javnih prireditvah in zasebnih dogodkih, denimo rojstnodnevnih praznovanjih in porokah. Nastop na ptujskem festivalu je bila priložnost, da so lahko širši javnosti pokazali svojo unikatnost, hkrati pa promovirali hmelj in Savinjsko dolino. Na festival so se temeljito pripravljali, ne le v Savinjski dolini, temveč tudi v Šmarju pri Jelšah in na Dolenjskem. »Čeprav je bilo včasih naporno uskladiti urnike, smo z vztrajnostjo in dobro voljo vedno poskrbeli, da so bile vaje delovne in hkrati zabavne. Na festivalu smo se imeli odlično. Nastop je bil za nas izziv in lepa izkušnja, saj smo spoznali tudi mnoge druge ansamble in dobili ideje za naprej. Z veseljem se bomo udeležili še katerega, če bo priložnost,« še pove Cizej.

In načrti? »Želimo si ustvarjati nove avtorske skladbe in širiti repertoar, predvsem pa rasti kot ansambel ter graditi lastno zgodbo, ki temelji na prijateljstvu, veselju in ljubezni do glasbe, s katero bomo osrečevali ljudi povsod, kjer nastopamo.«