Žiga Šeško je tema pogovorov v domačem Hrastniku, mimo katerega je leta 1849 peljal prvi vlak. Danes, 177 let pozneje, imajo fanta, ki obeta, zmagovalca mladinskega odprtega prvenstva Avstralije. »Čestitke, bravo!« so besede, s katerimi so gostje pozdravili očeta Dejana Šeška, ko je stopil v kultni hrastniški lokal Bar Chicago. V tej ulici, streljaj proč, Šeškovi tudi živijo, v 10. nadstropju. Na vratih stolpnice je Žigo po zmagi v Melbournu pričakala simpatična čestitka. Šeškovi so oče Dejan, mama Saša, sinova Žiga in Erik. Trudijo se biti preprosta družina. Gre jim, v okolju jih imajo zelo radi, o njih govorijo z izbranimi besedami. Je pa res, da se svet pri njih vrti okoli športa, teniške žogice. Vse to zaradi Žige, ki mu številni, taki, ki se na stvari spoznajo, napovedujejo velike stvari.

Odgovornost zaradi pravih odločitev

»Na poti iz Ljubljane sva imela z Žigo nekaj trenutkov, da sva se malce pogovorila, tiste prve minute, da sva bila sama. Tenis oziroma vrhunski šport je zahtevna zadeva. Tu ne gre brez težkih odločitev. Po vsem tem, kar je dosegel Žiga, je pred nama z ženo še večja odgovornost, da bodo vse nadaljnje poteze prave,« se oče Dejan zaveda, da uspeh v Avstraliji prinaša še večjo odgovornost. Šport ima lepe in manj lepe, predvsem pa težke trenutke.

Šeškovi so zapisani tenisu. Foto: Drago Perko

»Nekajkrat smo doma že sprejemali težke odločitve: ko je šel v Italijo v teniški center Piatti, sem v službi izprosil dovoljenje, da sem bil štiri mesece odsoten, da sem bil lahko s sinom. Pozneje je bila z njim žena. To je mladinski tenis, bolje igra, če čuti družino poleg, hkrati je tudi finančno to vse bolj zahtevno. Kljub temu smo v bližini trening centra v Italiji najeli garsonjero, z Žigo potovali na turnirje. Pri nas je tako, da dopust zadnja leta porabimo za tenis. So se pa v Italiji zavedali, da nismo premožna družina. Plačali smo toliko, kolikor smo lahko. Najtežje je pokrivati strošek potovanj,« oče pove o popolni posvečenosti sinovi karieri. »Lani sem videl, da je Žiga dobro pripravljen, a rezultatov ni in ni bilo. Odločil sem se, da bom še več z njim! Očitno je pomagalo: na 25. mesto mladinske lestvice se je zavihtel, prej je bil 170. S tem so se mu odprla nova vrata,« nadaljuje Dejan, ki je vmes menjal službo, magister ekonomije zdaj dela v Luki Koper, žena Saša je univerzitetna diplomirana ekonomistka, v OTP Banki je specialistka na področju kontrolinga in poročanja.

Žigo je pričakala čestitka na vratih bloka. Foto: Drago Perko

Italijanski agent

»Nikoli ne računamo, koliko kaj stane. Pa ne zato, ker je vse dosegljivo. Enostavno je tenis način življenja,« pove o finančni plati sinovega športa. »V Zasavju smo majhna skupnost, ki si pomaga. Še danes vem, da sta trenerja Denis Bovhan in Nik Razboršek naredila precej ur brezplačno, ker sta imela Žigo pač rada. Vem tudi, da teniške ure v TK Litija niso bile tržne in da so nam šli na roke. Na tem mestu hvala vsem,« spomni na začetke. Prve korake je Žiga naredil v TK Hrastnik, nadaljeval v TK Litija, kjer je še danes član.

Oče Dejan se z ženo Sašo trudi, da delujejo in funkcionirajo, mama pa, to poudari tudi Žiga, vse skupaj drži. Foto: Drago Perko

»Saj se tudi na področju financ premika, nekaj dobi od Teniške zveze Slovenije, svoje v opremi in denarju dodata opremljevalca Asics in Wilson. Hvaležni smo, da je bil Žiga minulo leto na turnirju v Avstraliji član mednarodne ekipe svetovne teniške zveze. To si je prislužil s talentom in delom. V sklopu te ekipe je lani treniral in igral tudi v ZDA in Mehiki,« nadaljuje oče, ki potrdi, da ima Žiga svojega zastopnika, to je 58-letni Italijan Ugo Columbini, ki je v preteklosti bdel nad kariero Juana Martina del Potra in Andyja Murrayja. »Columbini je predlagal, da bi Žiga nadaljeval treninge in delo na Majorki v akademiji Rafaela Nadala. Tam je lani jeseni opravil prve treninge in bil navdušen, zdaj se po tekmah Davisovega pokala vrača tja,« opiše novo stopnico sinove kariere. V minulem letu mu je pomagal tudi Gregor Žemlja, svetoval mu je pri pripravi na Wimbledon (prej je treniral s Kajo Juvan in Nikom Razborškom) in odprto prvenstvo ZDA v New Yorku.

Fant na mestu

Oče in sin ostajata povezana. »Večkrat mu rečem, pa saj so ti vse povedali trenerji. A mi reče, da želi slišati še moje mnenje,« pove o navezi s sinom, ki je imel v Avstraliji ob sebi domačega trenerja, ki se je zelo potrudil in se tudi izkazal. »Vse je naredil zanj, super sta se ujela,« poudari oče. Žiga je v preteklosti igral tudi nogomet, bil je na treningu kajaka, tekmoval na Zmajčkovem pokalu v Ljubljani, potem pa pristal v tenisu. Ima izjemno koordinacijo roke in očesa, talent pa tako ali tako ni bil nikoli sporen. Pogovarjali smo se tudi s trenerjema, ki sta bdela nad njim v Sloveniji.

»Žiga je učljiv in pameten fant. Že zelo mlad je kazal znake, da bi lahko postal dober igralec,« se spominja Denis Bovhan, ki je bil njegov trener od 8. do 12. leta. Bovhan je daleč naokoli znan po tem, da zna delati s tako mladimi igralci. To je vedel tudi Žigov oče, zato je sina zaupal prijatelju in sotekmovalcu iz mlajših teniških let. »To so leta, ko mora trener dati igralcu dobre osnove, ki ga potem spremljajo vso kariero,« pravi Bovhan, ki danes deluje v TK Litija. »Z Žigo sva v stiku, tudi pred poletom v Avstralijo sva nekaj trenirala,« pove Denis, ki je ponoči vstajal, gledal Šeškove tekme v Avstraliji in navijal. »Odigral je zelo zrelo v trenutkih, ko bi se lahko drugače obrnilo. Ima talent, ima odliko. Je zrel fant, ima čustveno stabilnost, hvala, ata in mama,« sklene Bovhan, ki še vedno bdi nad mladimi, trenutno je to trojec, ki obeta: Tesa Savšek, Val Šketako in Gil Kita.

Razrednik Jernej in ravnateljica Polona imata za Žigo same lepe besede. Foto: Drago Perko

»Žigec ima zlato srce, prihaja iz krasne družine. Je fant na mestu. Oče mu je hitro vcepil delovne navade,« doda Nik Razboršek, Žigov trener je bil od oktobra 2020 do junija 2023. »Super sva se ujela, veliko časa sva preživela skupaj. Imela sva iste vrednote, dobro sva sodelovala,« nadaljuje Nik, ki upa, da je Žigu nekaj dal in mu pomagal. »Nisem presenečen, da mu je uspelo v Avstraliji. Z očetom sva verjela v ta njegov potencial. Vidi se talent, k temu pa je treba dodati neizmerno ljubezen do tenisa. Verjamem, da je to komaj začetek,« je jasen Nik. In kaj dela Žigo drugačnega od drugih? »Nadarjen je. Ima občutek za lopar in žogico, tega se ne da naučiti. To je od boga dano. Je hiter in natančen, zelo igriv, njegov tenis je napadalen. Krasijo ga hitri prehodi k mreži in široka paleta udarcev, na obrazu pa nasmeh. Karizmatičen je, dobro komunicira s publiko.« Nik verjame, da mu bo uspel prehod v članski tenis. Za izboljšanje fizične pripravljenosti je fantu v preteklosti pomagal tudi Anže Maček, priznani trener za telesno pripravo in osebni trener Luke Dončića.

Predsednik razreda

Bili smo tudi na Osnovni šoli narodnega heroja Rajka Hrastnik. »Ko sem začela mandat, je že zaključeval šolo. A ga poznam, sem športna navdušenka. Žigo spremljam ves čas. Vedela sem, da mu bo uspelo. Vedno je imel jasne cilje, bil je zelo delaven, marljiv, kar si je zadal, je naredil. Bil je zelo priljubljen med učitelji in učenci, predvsem pa je bil in ostal zelo spoštljiv. Vidi se, da za njim stojijo zlati starši,« pove Polona Dolanc, ravnateljica hrastniške osnovne šole, kamor je hodil Žiga. Dolančeva izpostavi tudi hvaležnost, ki so jo starši izkazovali za vse, kar je šola naredila za Žigo.

»Ko sem začel razredništvo v 6. razredu, sem slišal, da prihaja prijeten fant, ki je odličen tenisač. Malce sem vzel z rezervo, a je bilo takoj jasno, da vse drži, najprej pa me je navdušil s spoštljivostjo in karakterjem. Je človek na mestu, izpostavil bi njegovo osebnost, glavo in srce. Iz vsega tega potem izhaja njegova delavnost, predanost,« ga je pohvalil njegov razrednik Jernej Jakob, danes ravnatelj OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj. Žiga je bil predsednik razreda, celoten učiteljski zbor pa je Žigo v teh dneh navdušil tudi z nastopi v medijih. Radi se spomnijo, da je bil v šestem razredu še zelo sramežljiv ... Danes je dijak litijske gimnazije, šola se na daljavo.