Smučarska sezona se je komaj začela, nad belimi strminami pa se vedno bolj zadržujejo črni oblaki. Smučarji, upravljavci smučišč in turistični delavci si želijo dolgih in belih zim, a zaradi podnebnih sprememb lahko o njih le še sanjamo. Nova resničnost so postali mile zime, višje temperature, manj snega in krajši čas za umetno zasneževanje, prihodnost smučanja pa je vse bolj nepredvidljiva. Slovenska smučišča se borijo za preživetje, nekatera se zapirajo, obstala so le tista, ki so se pravočasno odzvala na nove izzive in vlagala v nove tehnologije zasneževanja ter razširila ponudbo tudi na poletne aktivnosti. Po smučarskih progah lahko zdaj poleti kolesarimo, z žičnicami se podamo na izlet, ob smučiščih rastejo centri dobrega počutja, adrenalinski parki in sankaške proge.
Več gostov poleti
Kranjska Gora je med prvimi spoznala, da prihodnost smučanja ne more več temeljiti le na naravnem snegu, zato v zadnjih letih sistematično vlagajo v posodobitev zasneževalnih naprav ter v redno vzdrževanje žičnic, ki delujejo tudi poleti. "Smučanje ostaja pomemben steber destinacije, pri čemer uporabljamo napredno tehnologijo in sodobne sisteme za pripravo tehničnega snega. Kranjska Gora je dolgo veljala za pretežno zimsko destinacijo, danes pa poletna sezona prinaša že več prenočitev kot zimska. Naš cilj je raznolika in vremensko bolj odporna ponudba, ki privablja goste vse leto, pri čemer obe sezoni razvijamo vzporedno," povedo v Turizmu Kranjska Gora.

Na Rogli zagotavljajo, da bomo zanesljivo smučali še 20 let. FOTO: Iztok Medja
Poleg smučanja destinacija pozimi ponuja tek na smučeh, zimsko pohodništvo, drsanje, krpljanje, wellness in raznoliko kulinariko, žičniške naprave pa poleti uporabljajo izletniki in kolesarji v okviru Bike Parka Kranjska Gora.
Supanje na umetnih jezerih
"Zaenkrat je razmerje med številom gostov poleti in pozimi še vedno izrazito v korist zime. Vseeno pa kazalniki v zadnjih letih jasno kažejo, da se razmerje počasi spreminja v prid poletju," so nam povedali v Smučarskem centru Cerkno. Letošnjo sezono so začeli z največjimi posodobitvami doslej, saj so v sistem zasneževanja vložili okoli pol milijona evrov. V zadnjih letih so investicije presegle 2,5 milijona evrov, pri čemer so obnovili žičniške naprave, posodobili nadzorne sisteme, digitalizirali kolesarske poti in postavili adrenalinski park. Poteka temeljita prenova Hotela Cerkno v sodoben štirizvezdični družinski hotel, načrtujejo tudi prenovo Alpske perle iz apartmajev v petzvezdično hotelsko namestitev.

Brez umetnega zasneževanja ni več dovolj snega. FOTO: Tadej Regent
Poleg smučanja razvijajo dodatne vsebine in storitve, s katerimi lahko goste pritegnejo tudi v neugodnih zimskih razmerah, preusmerjajo se tudi v investicije za poletno dejavnost. Že zdaj ponujajo precej poletnih aktivnosti, od adrenalinskega parka, plezalne stene, ziplina, odbojke na mivki do supanja na umetnih jezerih za zasneževanje.
Adrenalinski tricikli
Smučišče Mariborsko Pohorje je v zadnjih letih doživelo veliko preobrazbo, in sicer so pridobili novo štirisedežnico Ruška, vmesno postajo gondole, nove kolesarske parke in proge, outdoor centra Bolfenk in Areh, izboljšali so tudi ponudbo pohodništva, pridobili adrenalinske tricikle, monster rollerje, zorbing in poletno sankališče.
Kazalniki v zadnjih letih jasno kažejo, da se razmerje počasi spreminja v prid poletju.
Največja letošnja zimska novost je Funpark Žigart, namenjen učenju trikov na snegu, poleg tega so uredili zasneževanje na progi Habakuk B z novimi črpalkami, električno in vodno napeljavo. V prihodnosti načrtujejo dodatne investicije v žičnice, zasneževanje in vodne akumulacije, hkrati pa podjetje Marprom kot upravljavec veliko vlaga v poletno oziroma celoletno ponudbo in dejavnosti.

Bike park Poseka na Ravnah na Koroškem FOTO: Staš Ivanc
Trenutno imajo še vedno več gostov in prihodkov v zimski sezoni, razmerje je približno 70 proti 30. Povedali pa so nam, da se število obiskovalcev v poletni sezoni opazno povečuje, zato je njihov dolgoročni cilj, da s kakovostnimi vsebinami in novimi produkti v poletni sezoni dosežejo ali celo presežejo zimske rezultate. "Le tako bomo lahko obvladovali vse večja tveganja s podnebnimi spremembami in milejšimi zimami," pravijo.
Gorski gokardi
Na smučišču Soriška planina imajo pozimi še precej več uporabnikov kot poleti, je pa skupno število obiskovalcev že precej izenačeno. Soriška planina sicer pozimi stavi na doživetja na snegu, ne le na smučanje. V preteklih letih so se že preusmerili v dodatne zimske dejavnosti, ki ne potrebujejo toliko snega, kot je na primer nočno sankanje, ter na celoletne aktivnosti, na primer z gorskimi gokardi. Ponujajo tudi tek na smučeh in turno smuko.
Leta 2023 so v zasneževanje vložili 2 milijona evrov, letos pa so še dokupili teptalnike in snežne tope. Razširili so tudi produkt nočnega sankanja, zdaj imajo 40 sank, ki se prevažajo z vlečnico, leta 2026 pa načrtujejo postavitev dodatne vlečnice v spodnjem delu smučišča.

V Kranjski Gori se lahko sankamo tudi poleti. FOTO: Hit Alpinea
Vsako leto skušajo čim več gostov privabiti tudi med poletno sezono. Na Soriški planini deluje majhen kamp, ki omogoča pobeg pred vročino v dolini, uredili so tudi bike park za kolesarje in tematsko pot po Rapalski meji. Poleti obratuje sedežnica Lajnar, ponujajo vodene oglede po Rapalski meji. Za gostinsko ponudbo je poskrbljeno v Gostišču in penzionu Lajnar, kjer so na voljo tudi prenočišča.
Leteči tobogani
Čeprav na Rogli zimska sezona še vedno ustvari približno 65 odstotkov vseh prihodkov, se razmerje med obiskovalci poleti in pozimi spreminja, investicije pa vse bolj usmerjajo tudi v poletne aktivnosti in doživetja. "Precej večji poudarek kot doslej smo namenili obsmučarskim dogodkom, v prihodnje pa se bomo usmerjali v razvoj športne in doživljajske ponudbe na prostem, ki je gostom in obiskovalcem namenjena 365 dni v letu, ter v postopno nadgradnjo zasneževalnega sistema," povedo v družbi Unitur, ki je upravljavec smučišča.

Na Soriški planini žičnice obratujejo tudi poleti. FOTO: Mavric Pivk
Poleg že obstoječe športne infrastrukture, urejenih in označenih pohodnih in kolesarskih poti ter razvite wellness in gastronomske ponudbe se na Rogli osredotočajo na atraktivno dodatno ponudbo v Parku Mašinžaga, kjer so na voljo leteči tobogan, gorski trikolesniki in kolesarske proge, nadgrajujejo tudi doživljajski turizem z učnimi potmi, vodnim parkom, energijskimi točkami, Pohorsko vasico in Potjo med krošnjami, pozabili niso niti na adrenalinsko ponudbo, na primer sankališče Zlodejevo.
Smučali bomo še vsaj 20 let
Kot nam povedo predstavniki podjetja Unitur, upravljavci smučišča Rogla, je znanstvena študija GeoSphere Austria napovedala, da bo do leta 2050 na 1000 metrih nadmorske višine povprečna temperatura 0,7 °C višja, obdobje, ko so razmere primerne za zasneževanje, okoli 10 odstotkov krajše, kar pomeni tudi približno 10 dni krajšo smučarsko sezono. »Kljub temu rezultati študije in razpoložljiva sodobna zasneževalna tehnologija kažejo, da bo na Rogli, ki leži na 1517 metrih nadmorske višine, mogoče omiliti vplive podnebnih sprememb in zagotoviti stabilen smučarski turizem še vsaj prihodnjih 20 let.«

Prihodnost smučanja je negotova. FOTO: Bojan Tavčar/Smučarski center Cerkno