Na vrtu rastlinjak redno čistimo

Zakaj paradižniki ne tvorijo plodov in zakaj posejano seme ne vzklije? Ne glede na materiale, obliko in konstrukcijo, rastlinjak sam po sebi ni dovolj za obilen pridelek. Da bi ta res bil tak, kot smo pričakovali, se je treba izogniti najpogostejšim napakam pri gojenju zelenjave na gredicah, obdanih s plastiko, steklom ali drugim materialom.

Drevesa v bližini rastlinjaka lahko povzročijo številne težave, saj zmanjšujejo količino svetlobe v njem, na vrtno konstrukcijo pa padajo listje in veje. Odpadlo listje zasenči rastline, veje lahko poškodujejo ogrodje, korenine pa odvzemajo vodo in hranila. Pred postavitvijo zato dobro premislimo o okolici. Če drevesa že povzročajo težave, jih je treba obrezati ali odstraniti.

Ne postavimo ga k drevesom, saj ga lahko poškodujejo. FOTO: Moodboard/Getty Images

Redno zračenje

Ena največjih napak, ko zelenjava že raste, je zanemarjanje temperature v rastlinjaku. Poleti idealna dnevna temperatura znaša od približno 24 do 29 stopinj Celzija, ponoči od 16 do 24 stopinj Celzija, pozimi pa od približno 18 do 21 podnevi in okoli sedem stopinj Celzija ponoči. Poleti so največja težava previsoke temperature, zaradi katerih je zlasti na plodovkah, kot je paradižnik, manj cvetov in posledično manj plodov, ti so slabše kakovosti, rastline so ob tem manj odporne proti boleznim in škodljivcem. Temperaturo je najlažje uravnavati s prezračevanjem, senčilnimi mrežami in pozimi z ogrevanjem. Koristen je termometer, še boljša je digitalna naprava, ki meri tudi vlažnost zraka. Pri izbiri rastlinjaka naj imajo prednost modeli s strešnimi odprtinami in nastavljivimi stranicami, ki omogočajo redno prezračevaje in uravnavanje temperature. Topel zrak se dviga, zato ga je treba odvajati skozi zgornje odprtine, hladnejšega pa dovajati od spodaj. Včasih je za boljši pretok priporočljiv ventilator.

Najbolje je zalivati zjutraj ter pozneje preveriti stanje posevka. FOTO: Muriel De Seze/Getty Images

V rastlinjaku se hitro, zlasti če zrak ne kroži, nabere preveč vlage. Visoka vlažnost in temperaturna nihanja škodujejo rastlinam, predvsem paradižniku in kumaram. Redno prezračevanje je tudi z vidika primerne vlažnosti ključno za dobro rast rastlin. Odprto okno ni dovolj: zrak mora krožiti. Toplo in vlažno okolje je idealno za razvoj bolezni. Če je v rastlinjaku previsoka vlažnost in zrak slabo kroži, se lahko pojavijo siva, pepelasta plesen in druge glivične okužbe. Za manjše tveganje za pojav naštetih je pomembno, da rastline niso posajene pregosto, priporočljivo je kapljično namakanje in obvezno redno čiščenje notranjih sten ter orodja.

Podaljšamo sezono

Tla v rastlinjaku potrebujejo posebno nego, saj se zaradi ponavljajočega se gojenja istih rastlin hitro izčrpajo. Lahko se zbijejo, izgubijo hranila in postanejo bolj dovzetna za škodljivce. Pomagajo kakovostna prst, redno dodajanje komposta in pravilno gnojenje.

Stare zemlje iz loncev ni priporočljivo uporabljati, saj lahko vsebuje bolezni in škodljivce. Prst mora ohranjati primerno vlažnost, pri zalivanju je pomembna prava količina vode. Kapljični sistem je pogosto najboljša izbira, saj vodo dovaja neposredno h koreninam in ne moči listov. Najbolje je zalivati zjutraj ter pozneje preveriti stanje posevka. Spomladi in poleti, ko posevki hitreje rastejo in so temperature višje, potrebujejo več vode. A ne le voda, pomembna je tudi količina svetlobe: ta se lahko sčasoma zmanjša zaradi umazanije, kondenza in staranja pokrivnih materialov. Zato je pomembno, da rastlinjak redno čistimo in dotrajane dele pravočasno zamenjamo.

Tla v rastlinjaku potrebujejo posebno nego. FOTO: Justin Paget Getty Images

Še ena pogosta napaka je preveč različnih rastlin. Več toplote ne pomeni vedno boljših razmer, saj vsaka vrsta uspeva v idealnih zanjo. Rastlinjak najbolje izkoristimo za podaljšanje sezone: spomladi za vzgojo sadik, v hladnejših mesecih za odpornejše vrtnine, poleti pa za toploljubne rastline, kot je paradižnik, ki je v njem ob pravilnem zalivanju manj dovzeten za plesen, kot če bi rasel na prostem.