Najstarejši narodni dom v Sloveniji: od čitalnice do Univerze

Še pred desetletjem je novomeški Narodni dom žalostno propadal. Po temeljiti prenovi je stavba danes zaživela v novi podobi. Narodni dom, ki je bil leta 2015 razglašen za kulturni spomenik nacionalnega pomena, ima za Novo mesto in Slovenijo izjemen simbolni pomen. Nastal je kot izraz želje po ustvarjanju lastnega kulturnega in družbenega prostora v času narodnega prebujanja. V njegovih prostorih sta bili čitalnica in knjižnica, razvijalo se je gledališče, v njem so delovali protagonisti Novomeške pomladi, vrsto let je bil središče Sokolske organizacije, katere član je bil Leon Štukelj. Po vrnitvi z olimpijskih iger v Parizu, kjer je prejel prvo zlato kolajno za Slovenijo, ga je prav v Narodnem domu sprejel takratni novomeški župan dr. Josip Režek z znamenitim pozdravom: Ave, triumphator! Štukelj, zagotovo eden najprepoznavnejših Slovencev vseh časov, se je rodil v Novem mestu ter tu preživel otroštvo in mladost, vedno je rad poudaril, da je Novomeščan. Njegova hčerka Lidija Pauko je pred nekaj leti vse očetove predmete, ki so vezani na njegovo športno pot, zaupala Dolenjskemu muzeju, Štuklju v spomin pa bodo v Narodnem domu pripravili stalno razstavo.

Prenova je bila zahteven strokovni in konservatorski izziv. Kot je poudaril dr. Tomaž Golob, predstavnik Zavoda za varstvo kulturne dediščine, so bili ob rekonstrukciji in dozidavi stavbe ohranjeni številni izvirni elementi, tudi deli prvotnih ometov ter lesenega stavbnega pohištva. Posebna skrb je bila namenjena restavriranju fasadnega okrasja, obnovi glavnih vhodnih vrat in rekonstrukciji prvotne barvne podobe v ubito beli in peščeni barvi. Prenovljena je bila streha, urejena nova funkcionalna zasnova prostorov, omogočen dostop za gibalno ovirane, vzpostavljen je trg pred stavbo. »Prenova Narodnega doma je bila izjemno odgovorna in zahtevna naloga, saj smo iskali ravnovesje med ohranjanjem njegove zgodovinske identitete in ustvarjanjem funkcionalnega prostora za sodobne vsebine,« je pred včerajšnjim uradnim odprtjem poudarila projektantka Petra Ostanek. Narodni dom bo v upravljanje prevzel Zavod Novo mesto, njegov direktor Aleš Makovac pa je povabil društva, producente in posameznike, da se obrnejo na njih za informacije in dogovore glede možnosti sodelovanja.

Gradili tudi z izdajo delnic

Začetek zgodbe Narodnega doma je povezan z ustanovitvijo Novomeške čitalnice 1865., ki jo je spodbudilo tudi veliko praznovanje ob 500. obletnici ustanovitve Novega mesta. Čitalničarji sprva niso imeli lastnih prostorov, zato so gostovali v različnih gostilnah in hotelih. Ker takšna gostovanja niso več ustrezala vedno bolj živahnemu društvenemu in kulturnemu življenju, so začeli čitalničarji razmišljati o lastni stavbi. V začetku leta 1873 je bil ustanovljen poseben Odsek za stavbo narodnega doma in skoraj takoj se je začelo zbiranje denarja. Čitalnica je kupila tri parcele, na katerih naj bi stal novi dom. Načrte za stavbo so kupili od Alfreda Kappnerja, hrvaškega gradbenega inženirja.

Temeljni kamen so slovesno položili 8. junija 1873. Prvotni program stavbe je bil zelo ambiciozen. Narodni dom naj bi imel veliko dvorano, čitalniške prostore, gostilno, stanovanje za gostilničarja, sobe za popotnike, vrt, kegljišče in ledenico. Gostilna naj bi s svojo najemnino pomagala odplačevati dolgove, nastale pri gradnji. Že v naslednjem letu je bila stavba do polovice zgrajena in pokrita, a je kmalu začelo primanjkovati denarja. Kljub temu so 14. novembra 1875 pripravili slavnostno odprtje. »Takrat je bilo dokončano predvsem pritličje, gradnja drugih prostorov pa se je nadaljevala še več let,« je povedal Golob in dodal, da je bila pri gradnji odločilna meščanska pobuda, saj je Narodni dom nastal kot skupno delo novomeških in dolenjskih narodnjakov in meščanov, ki so prispevali denar, material in prostovoljno delo. »Prav ta civilnodružbeni izvor je ena njegovih najpomembnejših zgodovinskih posebnosti: stavba je bila fizični izraz organiziranosti in kulturne samozavesti slovensko usmerjenega meščanstva,« je izpostavil sogovornik in dodal, da je nov zagon prinesla leta 1884 ustanovljena Delniška družba Prvi Narodni dom, ki je z izdajo delnic zbirala sredstva za dokončanje stavbe. Gradnja je bila zaključena 1885.

Narodni dom je postal eno glavnih središč slovenskega kulturnega in družabnega življenja v Novem mestu. V stavbi so bili koncerti, gledališke predstave, plesi, družabna srečanja in različne kulturne prireditve. Pomemben del življenja doma je predstavljalo čitalniško gledališče. Iz njegove tradicije se je pozneje razvilo Sokolsko gledališče oziroma Sokolski dramski odsek, po drugi svetovni vojni pa je podobno gledališko tradicijo nadaljevalo Društvo Dušan Jereb. Tudi stavba se je morala prilagajati živahnemu kulturnemu življenju. Med prvo svetovno vojno je bil razvoj prekinjen, saj je bila med letoma 1915 in 1917 v Narodnem domu nastanjena vojaška rezervna bolnišnica Nagy Kikinda. Z bolnišnico je 1917. Narodni dom dobil elektriko.

Novomeška pomlad

Narodni dom je povezan tudi z enim najpomembnejših dogodkov slovenske avantgardne umetnosti: novomeško pomladjo leta 1920. »Septembra in oktobra 1920 so mladi ustvarjalci, med njimi Anton Podbevšek, Miran Jarc in Božidar Jakac, pripravili vrsto umetniških dogodkov. Prva pokrajinska umetniška razstava je bila odprta 26. septembra 1920, njeno pokroviteljstvo je prevzel Rihard Jakopič. Razstavo so spremljali glasbeni in literarni dogodki. V dvorani Narodnega doma sta nastopila Anton Podbevšek in Miran Jarc, burne razprave o sodobni umetnosti in njeni družbeni vlogi je moderiral Josip Vidmar. S tem je Narodni dom za kratek čas postal eno od prizorišč slovenskega umetniškega modernizma in avantgarde,« je Golob orisal zgodovinski mejnik.

Po prvi vojni je dejavnost Narodne čitalnice postopoma usihala. Vse bolj je postajala upravljavec stavbe in prostore oddajala drugim organizacijam. Septembra 1925 je društvo sprejelo sklep o razpustitvi, njegovo premoženje je prešlo na novomeške Sokole. Narodni dom je tako postal Sokolski dom. A njihovo delovanje še zdaleč ni bilo omejeno na telovadbo. Med vojnama je bil eno glavnih novomeških kulturnih središč.

Po letu 1925 so sokoli prevzeli tudi knjižnico, ki je bila med drugo svetovno vojno močno prizadeta. Ko je stavbo zasedel okupator, je prenehala delovati, del knjižnega fonda je našel pot v partizanske enote, delno so ga raznesli meščani, preostanek je bil uničen. Izjemno razgibano je bilo gledališko in glasbeno življenje. Božidar Jakac je pri posameznih prireditvah pripravljal likovno opremo dvorane in gledališke kulise. Po letu 1936 je začel delovati tudi lutkovni oder za najmlajše. V okviru novomeškega Sokola so delovali tamburaški, salonski in jazzovski orkester ter več pevskih skupin. Narodni oziroma Sokolski dom je bil po besedah Goloba mnogo več kot telovadnica ali prireditvena dvorana, bil je pravo večnamensko kulturno središče mesta. Leta 1941 so morali Sokoli Narodni dom prepustiti italijanskim okupacijskim oblastem. Do konca vojne so stavbo uporabljale različne okupacijske vojaške enote. Po vojni je stavba prešla v upravljanje organizacij, ki so bile pravne naslednice sokolskega gibanja, vendar jo je kmalu prevzela Jugoslovanska ljudska armada. Do februarja 1977 je delovala kot Dom JLA in kino. S tem je bila prvotna javna kulturna funkcija Narodnega doma v veliki meri prekinjena. Po izselitvi JLA so se namembnosti ponovno spreminjale. V stavbi je deloval Dolenjski projektivni biro, v obdobju 1988–1997 tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Pozneje so prostore uporabljali posamezni umetniki in alternativne kulturne skupine. Julija 2018 je občina odredila prisilno deložacijo alternativnih kulturnikov, saj nevarne stavbe niso želeli sami zapustiti.

»Današnja obnova ni zgolj tehnična sanacija dotrajane historične stavbe. Narodni dom ostaja spomenik meščanske pobude, ki je stavbo ustvarila s prispevki in prostovoljnim delom; reprezentančna mestna palača, ki govori o samozavesti novomeškega meščanstva; kulturni prostor, ki ohranja svojo izvorno javno namembnost; in pomembna pridobitev za ponovno oživitev zgodovinskega mestnega jedra. V tem prepletu zgodovinske substance, javne rabe in sodobnega mestnega življenja je tudi njegov najmočnejši pomen za prihodnost,« je sklenil Golob. V prostorih Narodnega doma bo tudi sedež Univerze v Novem mestu, v prihodnjih dneh se bodo tu odvili že prvi dogodki.