V ozadju sedanje krize na Bližnjem vzhodu, ki so jo povzročili Izrael in Združene države Amerike z napadom na Iran, se je odvijal in kot vse kaže še vedno poteka manjši spor med sicer tradicionalnimi zaveznicami Veliko Britanijo in ZDA. Britanci se v sedanji vojni med Iranom na eni ter Američani in Izraelci na drugi držijo zelo nazaj, zadržano, britanski premier Keir Starmer je celo prepovedal, da bi Američani in Izraelci lahko uporabljali britanska vojaška oporišča na Bližnjem vzhodu in celotni regiji, zaradi česar je v začetku tega tedna ameriški predsednik Donald Trump v intervjuju za britanski Sun razočarano izjavil, da mu Starmer ni bil v ničemer v pomoč. »Upal sem, da tega, kar se je zgodilo, ne bom nikoli videl. Nikoli si nisem mislil, da bom kaj takega doživel od Združenega kraljestva. Mi imamo radi Združeno kraljestvo,« je razočarano izjavil Trump.
Na otoku sredi Indijskega ocena je pomembno ameriško-britansko oporišče. FOTO: AFP
Vodja kabineta britanskega premierja Darren Jones je v odgovor dejal, da se je britanska vlada odločila na podlagi legalnosti napadov na Iran in zaščite britanskih interesov. So pa Britanci Američanom dovolili, da uporabljajo letalsko oporišče Fairford za zahodu Anglije in oporišče na otoku Diego Garcia v Indijskem oceanu.
7 atolov z več kot 60 otoki in otočki sestavlja otočje Chagos.
Nekateri poznavalci zdaj pravijo, da je britanska zadržanost ob najnovejši ameriški vojaški akciji, ki ni bila značilna za ravnanje Velike Britanije v primeru vseh zadnjih posredovanj ZDA na Bližnjem vzhodu v zadnjih desetletjih, tudi v nasprotnih pogledih, ki jih imata Washington in London glede prihodnosti otočja Chagos v Indijskem oceanu, katerega del je tudi otok Diego Garcia, s tamkajšnjim strateško zelo pomembnim letalskim in mornariškim oporiščem, ki ga skupaj uporabljata in vodita ameriška in britanska vojska.
99 let bo London od Mavricija najemal otok Diego Garcia in plačeval 115 milijonov evrov na leto.
Ovira samo še ratifikacija
Lani, 22. maja, sta vladi Združenega kraljestva in Mavricija podpisali dogovor o vrnitvi otočja Chagos pod okrilje Mavricija in da bo London za 99 let za 115 milijonov evrov na leto najel otok Diego Garcia, kjer bo ohranil tamkajšnje vojaške kapacitete. Letos naj bi bil ta sporazum ratificiran tudi v parlamentih obeh držav in otočje Chagos bo postalo del Mavricija.
1715. so se na otočju Chagos naselili prvi evropski priseljenci.
Čeprav Američani, ki oporišče na otoku Diego Garcia uporabljajo bolj ali manj za svoje nevidne bombnike B-2, lani ob podpisu dogovora med Londonom in Port Louisom niso imeli pripomb in so dogovor celo pozdravili, je sredi februarja presenetil ameriški predsednik, ko je na družbenem omrežju objavil zapis, v katerem je britanskega premierja pozval, naj ne »preda otoka Diego Garcia, ki bi moral ostati del Združenega kraljestva«. V nasprotnem primeru naj bi to dejanje Londona »ogrozilo naše veliko zavezništvo«, je zapisal nepredvidljivi ameriški predsednik.
Protestniki so v Londonu zahtevali vrnitev na otočje. FOTO: Andrew Winning/Reuters
Zapis je London začudil, saj je lani Trump dogovor o predaji otočja Chagos označil kot »enega boljših poslov, ki jih je sklenil britanski premier«, zdaj pa ga je označil za »dejanje velike neumnosti«. Ta popolni obrat v Trumpovi glavi in politiki so na sedežu britanskega premierja na Downing Streetu 10 v Londonu sprejeli z začudenjem, a jih muhavost ameriškega predsednika ni zaustavila pri spoštovanju podpisanega dogovora. So pa načrtovali, da bi se še ta mesec, še preden bo britanski parlament ratificiral lanski dogovor, še enkrat sestali z Američani in se podrobneje pogovorili, kako in kaj bo z oporiščem na Diegu Garcii.
1715. so se na otočju Chagos naselili prvi evropski priseljenci.
Iz francoskih v angleške roke
Otočje Chagos, ki leži kakih 500 kilometrov južno od Maldivskega arhipelaga, sestavlja sedem atolov z več kot 60 otoki in otočki. Nenaseljeno je bilo do leta 1715, ko so se tam naselili prvi francoski priseljenci, do leta 1810 je bilo del francoskih kolonij v Indijskem oceanu. Otočje so administrativno upravljali z otočja, ki se je takrat imenovalo Isle de France, zdaj nosi ime Mavricij. V skladu s sporazumom iz Pariza leta 1814 je otočje Isle de France in Chagos prešlo v roke Velike Britanije. Leta 1965, malo preden je Mavricij razglasil neodvisnost svoje države, so Britanci administrativno ločili otočje Chagos od Mavricija.
Britanski premier Keir Starmer je prepovedal, da bi Američani in Izraelci uporabljali britanska vojaška oporišča na Bližnjem vzhodu, so pa Britanci Američanom dovolili uporabo oporišča na otoku Diego Garcia. FOTO: Thomas Krych/Reuters
Chagos je postal britansko čezmorsko ozemlje in takrat so v Londonu sklenili dogovor z Washingtonom o izgradnji letalsko-mornariškega oporišča na Diegu Garcii, največjem otoku arhipelaga. Na zahtevo Američanov so Britanci do leta 1973 izgnali, tudi prisilno, vse domačine, ki so živeli na otočju. Večina domačinov, Chagosanov, se je prisilno preselila na Mavricij, del pa na Maldive in Madagaskar. Po lanskem dogovoru med Britanijo in Mavricijem se je skupina nekdanjih prebivalcev vrnila na svoje stare domove in sprožila pravno bitko za dovoljenje za stalno naselitev.
Lani sta vladi Združenega kraljestva in Mavricija podpisali dogovor o vrnitvi otočja Chagos pod okrilje Mavricija. FOTO: Roc8jas/Getty Images
Mavricij je že pred desetletjem sprožil legalno bitko za priključitev otočja Chagos. Mednarodno sodišče v Haagu in Mednarodni tribunal za pomorsko pravo sta v letih 2019 in 2021 presodila v prid Mavriciju in v sodbah poudarjala dolžnost Velike Britanije, da otočje Chagos vrne Mavriciju.
Spor med Mavricijem in Maldivi
Lanski dogovor med Britanijo in Mavricijem glede vrnitve otočja Chagos ni sprožil napetosti samo med čezatlantskima zaveznicama. Minuli petek je vlada Mavricija prekinila vse odnose z Maldivi zaradi nasprotovanja slednjih, da bi priznali suverenost Mavricija nad otočjem Chagos. Maldivi so več let nasprotovali, da bi London vrnil otočje Chagos Mavriciju, pravijo, da bi ga morali vrniti njim, saj so Chagosi zgodovinsko vedno spadali v ozemeljsko sfero maldivskega otočja: tudi arhivski zapisi naj bi kazali, da so maldivski ribiči že stoletja lovili v vodah okoli otočja Chagos.
