Narkodržava v osrčju Evrope

Pred dnevi je Bart Willocx, predsednik prizivnega sodišča v največjem belgijskem pristanišču Antwerpen, presenetil domačo javnost, ko je javno opozoril, da se Belgija spreminja v narkodržavo, saj naj bi kriminalne, mafijske združbe, ki v veliki meri nadzirajo trgovino z mamili v Antwerpnu, ustvarjale »vzporedne družbene strukture«. Willocx je dejal, da je Belgija pod udarom mafijskih družb, saj je Antwerpen ena glavnih in največjih evropskih vstopnih točk, kamor prispe največ nezakonitih mamil, v prvi vrsti kokaina. »Vsote denarja, ki jih porabijo za vplivanje na ljudi, za podkupovanje in izsiljevanje, so tako velike, da je stabilnost naše družbe v resni nevarnosti,« je dejal pred dnevi v intervjuju za londonski Guardian.

Antwerpensko pristanišče velja za eno glavnih vstopnih točk kokaina v Evropo. FOTO: Veso Stojanov

Sodišče v Antwerpnu se je odločilo prevzeti vodilno vlogo pri opozarjanju na nujnost boja proti kriminalnim združbam, ki imajo nadzor nad trgovino z mamili in, morda malce nenavadno, lani oktobra objavilo odprto pismo preiskovalnega sodnika. Imena sodnika niso razkrili javnosti, bolj pomembno je bilo njegovo sporočilo: prvi je opozoril, da se Belgija spreminja v mamilarsko državo, saj so vzporedne strukture kriminalnih združb postale izziv ne samo za policijo, temveč tudi za sodstvo, je zapisal. To pomeni, da je Belgija postala država z veliko korupcije in groženj, zlasti za organe pregona, ki bi morali skrbeti za varnost.

Srce črnega trga s kokainom

Prav šibkost organov pregona, podprta z veliko stopnjo korupcije in grožnje, omogoča kriminalnim združbam, da prek Antwerpna in Rotterdama na Nizozemskem pripeljejo več kot 70 odstotkov kokaina in drugih mamil, ki jih potem prodajajo v Evropi. Po podatkih Europola ta številka velja za leto 2024, lani naj bi se delež Antwerpna in Rotterdama malce zmanjšal na račun manjših evropskih pristanišč, kamor so kriminalne združbe preusmerile uvoz mamil v Evropo.

Podkupljeni pristaniški delavci skrijejo kontejnerje z mamili. FOTO: Reuters

Antwerpen je že več kot desetletje pristanišče, kjer policija v Evropi zaseže največje količine nelegalnih mamil. Leta 2023 so tam zasegli rekordnih 121 ton kokaina, leta 2024 44 ton, lani okoli 55. Številke so visoke, a poznavalci pravijo, da policija na leto zaseže le kakšno desetino mamil, ki v Antwerpen prispejo z ladjami iz Južne Amerike. Po podatkih Europola belgijska policija zaseže 40 odstotkov vseh mamil v Evropi. Da bi bila še uspešnejša, ji preprečujejo dejavnosti kriminalnih združb, ki so odgovorne za številne resne incidente v Antwerpnu, vključno s streljanjem, bombnimi in oboroženimi napadi. Kriminalci uporabljajo najrazličnejše načine, da pridejo do mamil, ki jih dobivajo z ladjami iz Kolumbije in drugih južnoameriških držav. Kako pomembna je Belgija, še posebno Antwerpen, za tihotapce kokaina pove podatek iz posebnega poročila Združenih narodov: Belgija je srce več kot 10 milijard evrov vrednega evropskega črnega trga s kokainom.

Pristaniškim delavcem plačajo kakšnih 250.000 evrov, da skrijejo ladijski zabojnik, v katerem so mamila. Če kateri od pristaniških delavcev zavrne sodelovanje, je podvržen grožnjam, izsiljevanju, domov mu pošiljajo grozilna pisma, fotografije otrok in žene, včasih tudi vržejo v hišo ali stanovanje kakšno manjšo eksplozivno napravo. Zato so, pravi državni tožilec v Antwerpnu Guido Vermeiren, policijski rezultati nadzora tamkajšnjega pristanišča bistveno slabši, kot bi lahko bili, saj se mnogi delavci bojijo kaj izdati organom pregona.

Največ mamil pride v Evropo v ladijskih zabojnikih. FOTO: Mike Blake/Reuters

Predlani se je moral nekdanji belgijski pravosodni minister Vincent Van Quickenborne nekaj časa skrivati, ker naj bi ena od mafijskih združb načrtovala njegovo ugrabitev. Po tem je izjavil, da je postal narkoterorizem največji varnostni problem Belgije. Lani je župan Antwerpna Bart De Wever pozval vlado v Bruslju, naj v pristanišče pošlje vojsko, ki naj bi tam izvajala nadzor in zmanjšala moč kriminalnih družb. Vendar ga je notranja ministrica Annelies Verlinden zavrnila, češ da vojska ni opremljena za to, da bi se ukvarjala s tem problemom, poleg tega pa so tudi mnogi v belgijski vladi dejali, da za veliko večino državljanov Belgije najbrž ne bi bil dober občutek živeti v državi, v kateri bi vojska zamenjala policijo.

Šefi na varnem

Kokain tihotapijo v ladijskih zabojnikih skupaj z drugim blagom, ki ga uvažajo iz Južne Amerike, denimo s sadjem, sladkorjem ali lesom. Zabojnike z mamili podkupljeni pristaniški delavci po navadi odložijo blizu ograje pristanišča, nakar nastopijo delo mladeniči, stari med 13 in 15 let, ki vdrejo v zabojnike in za nekaj sto evrov mamilo spravljajo čez ograjo. Če jih varnostniki ali policija ujamejo, jih kaznujejo z globo za nezakonit vstop na ozemlje pristanišča, v najslabšem primeru pa končajo na sodišču za mladoletnike. Mamilo, ki ga mladeniči spravijo iz pristanišča, konča na evropskem črnem trgu kokaina. Še odmeva incident marca 2024, ko so štirje zamaskirani in z avtomatskim orožjem oboroženi možje hoteli vdreti v carinsko skladišče v pristanišču in od tam odpeljati kakšnih 1500 ton zaplenjenega kokaina. A so jim policisti s pravočasno akcijo to preprečili.

Lani so zasegli okoli 55 ton kokaina. FOTO: Erika Santelices/Reuters

Kot pravijo belgijski organi pregona, jim ne pomaga, da občasno zasežejo kakšno večjo količino mamil in tudi ljudi, ki so vključeni v nedovoljeno trgovino z mamili, če ne morejo priti do vodij kriminalnih združb. Ti so večinoma na varnem v Dubaju ali Turčiji. Razbili so nekaj kriminalnih združb – skupaj z Nizozemci v zadnjih nekaj letih tri belgijsko-maroške kriminalne tolpe –, a dokler bodo šefi združb, kot so irska kriminalna družina Kinahan, zloglasni balkanski kriminalni kartel Tito in Dino, domača že obsojena tihotapca Othman B ali Nordin H, v Dubaju in Turčiji in od tam vodili posle v Belgiji, se ne bo spremenilo nič. Belgija bo počasi postala, kot pravi sodnik Willocx, narkodržava v srcu Evrope.