Zadnje čase se vsi norčujemo iz Američanov ali pa se vsaj držimo za glavo, ko poslušamo njihovega predsednika. Saj bi bilo vse v redu, če ne bi šlo za še vedno najmočnejšo državo na svetu, katere dejanja imajo posledice za ves svet. Združene države Amerike so res nenavadna tvorba: na eni strani imajo najbistrejše ume na svetu, na drugi pa veseljake, ki trdno verjamejo v svoj prav, pa naj gre za prepričanje, da je Zemlja ravna, ali pa za mišljenje, da smo ljudje nekoč živeli skupaj z dinozavri.

Zanimive številke

Prav s tem se je že pred časom ukvarjala javnomnenjska raziskava mednarodnega spletnega podjetja za tržne raziskave in analizo podatkov YouGov. In njene ugotovitve so kar boleče ali pa vsaj smešne za znanstveni svet. Raziskava je namreč pokazala, da 27 odstotkov Američanov meni, da so ljudje in dinozavri verjetno živeli na Zemlji istočasno, medtem ko jih je dodatnih 14 odstotkov prepričanih, da je bilo tako. Le 25 odstotkov anketiranih je bilo prepričanih, da to ni res, 18 odstotkov pa je menilo, da ta ideja verjetno ni točna. Preostalih 16 odstotkov je bilo negotovih.

Na te ugotovitve imajo velik vpliv verska prepričanja. Med t. i. ponovno rojenimi kristjani (angl. born-again christians) jih kar 56 odstotkov verjame, da so ljudje in dinozavri nekoč istočasno živeli na planetu, medtem ko jih le 22 odstotkov meni, da niso. Nasprotno večina Američanov, ki se nimajo za prerojene kristjane (51 odstotkov), zavrača idejo o sočasnem obstoju. Ta razkol je verjetno posledica verskih prepričanj, zlasti kreacionizma mlade Zemlje, ki dobesedno razlaga Sveto pismo in trdi, da je Zemlja stara le od 6000 do 10.000 let, ugotavljajo avtorji študije.

V Petersburgu v ameriški zvezni državi Kentucky deluje muzej kreacionizma, v katerem so predstavljeni dinozavri in ljudje v biblijskih časih. Muzej je od odprtja leta 2007 imel že več kot deset milijonov obiskovalcev. FOTO: Creation Museum/Reuters

Znanstveni dokazi

Z znanstvenega vidika obstajajo neizpodbitni dokazi, da je planet veliko starejši. Znanstveniki so izračunali, da se je Zemlja oblikovala skupaj s preostalim Osončjem pred 4,5 milijarde let, kar je približno tretjina starosti vesolja (okoli 13,8 milijarde let). Prav tako je jasno, da ljudje in dinozavri niso živeli sočasno, kar dokazujejo številni dokazi iz fosilnih zapisov, geološke stratigrafije, radiometričnega datiranja, evolucijske biologije, podnebnih podatkov in množičnih izumrtij.

Neptičji dinozavri so izumrli pred približno 66 milijoni let med velikim izumrtjem ob koncu krede, ki ga je sprožil znameniti trk asteroida v polotok Jukatan. Za primerjavo, rod Homo – človeški rod – je nastal pred od 3 do 2,5 milijona let. Šele pred 200.000–300.000 leti se je naša vrsta – Homo sapiens – razvila iz drugih vrst rodu Homo v Afriki. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da ljudi in dinozavre ločuje več kot 60 milijonov let zemeljske zgodovine.

Potomci dinozavrov

No, priznati je treba, da so »dinozavri« v nekem pogledu še vedno med nami. Večina živali, ki jim pravimo dinozavri, je izumrla med izumrtjem ob koncu krede, vendar je en živalski razred preživel: Aves oziroma ptiči – od golobov do jastrebov in od kokoši do emujev –, potomci pernatih teropodnih dinozavrov. Ker red ptiči še vedno živijo in uspevajo, bi lahko trdili, da ljudje trenutno živimo skupaj z dinozavri. A bodimo iskreni – večina Američanov, ki so odgovarjali na omenjeno anketo, verjetno ni razmišljala na ta način.

V berlinskem prirodoslovnem muzeju hranijo fosil praptiča, imenovanega Archaeopteryx lithographica. FOTO: H. Raab/Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0