

Alja Lisac z Eldo Viler po koncertu, ki jo je ganil do solz. FOTOGRAFIJE: CHIARA OKRETIČ, JANEZ ŠTRUKELJ IN JULIJAN BAJO

Na koncertih je vedno nekje okoli odra.

Pri svojem delu neizmerno uživa.

Deluje tudi kot back vokalistka.




Alja Lisac, 21-letna booking menedžerka, študentka in organizatorka dogodkov, je eno izmed imen mlajše generacije, ki vse bolj zaznamujejo slovensko glasbeno sceno – ne na odru, temveč v ozadju. Njeno delo zajema sodelovanje z različnimi izvajalci, organizacijo koncertov in projektov ter aktivno povezovanje glasbenikov, pri čemer jo vodi predvsem iskrena predanost glasbi. »Glasba me spremlja od rojstva … lahko bi celo trdila, da živim za glasbo,« pravi.

Nedavno je obiskala zadnji koncert Elde Viler, ki ga opisuje kot močno čustveno izkušnjo: »Ta večer je bil prekrasen, začela sem jokati s prvo kitico prve pesmi, ki jo je odpela.« Dodaja, da jo je pevkin nastop globoko ganil: »Njen obraz je kazal srečo in navdušenje, medtem ko je njen glas vse zapakiral v ljubezen in nežnost.« Posebno vrednost je imel kratek pogovor po koncertu: »Navdušena in vzhičena sem bila, da ji lahko podam roko in se zahvalim za ta čudoviti večer,« pravi in izpostavi tudi temo, ki sta se je dotaknili: »Govorili sva o tem, kako se počasi slovenska beseda tiša v Sloveniji.«
Njena pot v glasbeno industrijo se je začela leta 2019 na festivalu Castle Kolpa, kjer je prvič delala v zakulisju. »Stala sem na odru, ob strani, in poslušala koncert … hkrati pa gledala publiko,« se spominja trenutka, ki je bil zanjo prelomen. Namesto želje po nastopanju jo je pritegnilo zakulisje: »Všeč mi je bila moč ozadja, produkcije … zavedala sem se, da sem lahko tudi jaz nekoč del vsega tega.« Danes sodeluje z več izvajalci, med drugim s 2Brothers & The Others, Pop Design in Društvom mrtvih pesnikov.

Njen vsakdan je raznolik in pogosto nepredvidljiv. »Moj vsakdan ni tipičen, ampak variira glede na pomembnost opravkov,« pravi. Delo vključuje komunikacijo z organizatorji, pripravo koncertov, prisotnost na vajah in dogodkih ter skrb za promocijo. »Na koncertih sem po navadi takoj pod odrom, če pa je delovni teren, sem na odru, ob njem in vse okoli njega.« Tempo je zahteven: »Trudim se ujeti vsaj 6 ur spanca, a mi pogosto ne uspe.«
Glasba me spremlja od rojstva … lahko bi celo trdila, da živim za glasbo.
Pomemben del njenega delovanja je tudi projekt Odprt Kabl, odprti jam session, ki spodbuja sodelovanje med glasbeniki. »Ključno pravilo je, da mora biti vse improvizacija in nobenih avtorskih pesmi,« pojasnjuje. Namen dogodka je jasen: »Cilj je bil omogočiti izražanje vsakemu, ki ima željo po igranju.« Kot mlada ženska v industriji se je srečala tudi s predsodki. »Največji izziv je, da sem tako mlada in po vrhu še ženska,« pove. Na začetku kariere je bila deležna podcenjevanja: »Prenesla sem že nekaj zmerljivk, ki so se navezovale na moj spol in starost.« Danes takšne situacije obvladuje drugače: »Postavljam meje že na začetku.« Navdihujejo jo predvsem uspešne ženske v industriji: »Moj idol je Maja Monrue.«

Poleg tega ostaja ustvarjalna – piše poezijo, poje kot back vokalistka in razmišlja o prihodnosti v medijih. Njena največja želja je jasna: »Da bi imela neomejene finance za ustanovitev glasbene založbe.« Svojo pot tudi v prihodnje vidi v glasbi: »Svojo prihodnost vidim nabito z glasbo in srečnimi ljudmi.«