Nenavadna tekma z vodo

Na Nizozemskem pozabljamo, da živimo v kadi, ki se bo lepega dne napolnila z vodo, če ne bomo ukrepali že danes,« je pred dnevi opozoril direktor nizozemskega programa za zaščito pred vodo Co Verdaas, ko je novinarjem razlagal, da njihov sistem zaščite pred vodami Severnega morja, znan tudi pod imenom Projekt Delta, ki z več tisoč kilometri nasipov in objektov varuje velik del morske obale in rečne delte Rena, Meuse in Šelde, potrebuje spremembe in posodobitve. Več kot četrtina Nizozemske namreč leži nižje od gladine morja, to ozemlje so v stoletjih odvzeli Severnemu morju. Z zelo zapletenim sistemom jezov, nasipov, črpalk in kanalov se je Nizozemska v zadnjih desetletjih uspešno postavljala po robu moči in besnenju Severnega morja.

Nadzor vode

Čeprav so prebivalci pridobivali potrebno obdelovalno zemljo tako, da so jo iztrgali morju, so bile katastrofalne poplave leta 1953, ko je Severno morje poplavilo velike predele Nizozemske in severozahodne Belgije in je življenje izgubilo več kot 2000 ljudi, dovolj velik razlog, da so se lotili velikega projekta zaščite države pred močjo morja. Takratna katastrofa, najhujša na Nizozemskem po podobni vodni ujmi v srednjem veku, je vodila v izgradnjo velikega sistema zaščite pred morebitnimi novimi poplavami, ki bi jih lahko povzročila neurja v Severnem morju.

Kot je za ameriški CNN izjavil Joep Verhagen, nizozemski vodilni strokovnjak na področju upravljanja voda, so imeli ves čas občutek, da lahko nadzorujejo vodo, zlasti Severno morje. Vendar se je v zadnjih letih to občutno spremenilo, nadzor nad naravo je zaradi podnebnih sprememb vse zahtevnejši. »Od nadzora nad vodo se bomo morali zdaj premakniti k miselnosti, da moramo začeti živeti z njo in da je ne bomo mogli vedno nadzorovati, kot ne drugih naravnih pojavov.«

Čeprav je njihov sistem nadzora Severnega morja, ki preprečuje, da bi se voda razlila v nižje ležeče predele države, eden najsodobnejših in najnaprednejših, pa ga je tudi po mnenju Harolda van Waverena, svetovalca za varnost pri Rijkswaterstaatu, državni agenciji za upravljanje voda, nujno ves čas obnavljati. »Dolgo smo verjeli, da bo obrambni sistem zdržal še naslednjih od 50 do 100 let, če ga redno vzdržujemo in obnavljamo. In zato smo se lahko počutili varno, sistem je deloval dobro – vse do zdaj,« je dejal van Waveren.

Rešitev črpalne postaje

Poleg trdnih nasipov, jezov ter posebnih fleksibilnih zapornic, ki ostajajo odprte ob normalnem vremenu, saj s tem omogočajo plovbo po številnih kanalih in skrbijo za ekosistem v velikem delu Nizozemske, so močne vodne črpalke izjemno pomemben del Projekta Delta. V bližini obale jih je zelo veliko in črpajo vodo s celine v morje. Največje je lahko prečrpajo okrog 250 kubičnih metrov v sekundi. A zaradi čedalje bolj nestabilnih vremenskih razmer bodo potrebovali veliko bolj zmogljive naprave. Ena od možnosti je, da bi v prihodnjih letih zgradili postaje, ki bi lahko prečrpale od 2000 do 5000 kubičnih metrov vode na sekundo. Tako bi, kot pravijo strokovnjaki, Nizozemska lahko ostala na suhem.

Tudi za največji sistem zapornic v Projektu Delta, znameniti Oosterscheldekering, ki se razteza na kar devetih kilometrih, bosta potrebni ojačitev in modernizacija. Sistem ima kar 62 zapornic, ki so navadno odprte za normalno plovbo po reki Šeldi, ob slabem vremenu pa jih zaprejo in tako preprečijo, da bi Severno morje vdrlo po reki v notranjost države. Odkar so te zapornice zgradili leta 1986, so jih morali zapreti že več kot tridesetkrat, torej jih zaprejo v povprečju skoraj enkrat na leto. A v črnem scenariju ekstremnih podnebnih razmer poznavalci domnevajo, da bi jih morali zapreti tudi po 20-krat na leto, kar bi pomenil dodaten mehanski pritisk na zapornice.

Zapora pristanišča

Pomoč bo potrebovala še ena struktura iz zapletenega sistema, zapornica Maeslant, ki pred poplavami varuje Rotterdam in več kot milijon ljudi v mestu. Preprečuje, da bi Severno morje ob hujših neurjih udarilo nazaj po Renu proti mestu. Zapornica ima dve roki, vsaka je dolga 210 metrov in visoka 22, potopi se lahko za 15 metrov. Potrebuje le dve uri, da prepreči vdrtje vode v rotterdamsko pristanišče in mesto. Zapornica je avtomatska, zasnovali so jo tako, da bi njeno zaščito potrebovali le vsakih deset let. A neurje iz leta 2023, ko sta zapornici opravili svoje delo in zaprli vodno pot iz Rotterdama do morja, je strokovnjake opozorilo na še eno težavo. Če se bo gladina oceanov in morja dvigala po zdajšnjem tempu, bi zapornica lahko postala neuporabna, saj bi morala ostati ves čas zaprta, da bi preprečili poplave, to pa bi pomenilo ogromno gospodarsko škodo, saj bi morali zapreti tudi pristanišče Rotterdam, eno od največjih na svetu.

Severno od Rotterdama je 32 kilometrov dolg nasip in jez Afsluitdijk, ki loči morje in sladkovodno jezero Ijsselmeer, katerega vodo uporabljajo za namakanje polj in pitje. Da morje ne bi vdrlo v notranjost, ga bodo morali okrepiti z dodatnimi betonskimi jezovi in nasipi, poleg tega pa povečati zmogljivost vodnih črpalk. Skratka, Nizozemska, ki že zdaj vlaga skoraj odstotek svojega BDP v zaščito pred morjem, bo morala po besedah Verdaasa vsaj podvojiti vlaganje v tovrstno obrambo. Letos bodo za to namenili skoraj dve milijardi evrov, do leta 2050 pa načrtujejo, da bodo porabili še najmanj 38 milijard za nadgradnjo Projekta Delta.

Oosterscheldekering je ključno varovalo med neurjem. FOTO: Westend61/Getty Images

Zapornica Maeslant pred poplavami varuje Rotterdam in več kot milijon ljudi v njem. FOTO: Getty Images

Da morje ne bi vdrlo v notranjost, bodo morali jez Afsluitdijk okrepiti z dodatnimi betonskimi jezovi in nasipi. FOTO: Daniel Bosma/Getty Images