Nevarna spolna praksa: sifilis in gonoreja v močnem porastu

Pred dnevi je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC​) sporočil skrb vzbujajoče podatke o rekordnem številu okuženih z gonorejo in sifilisom: obe bolezni sta namreč v letu 2024 dosegli najvišje ravni v zadnjem desetletju.

Gre za bolezni, ki sta bili še pred nekaj desetletji povezani predvsem z epidemijami ali omejenimi skupinami prebivalstva, danes pa sta velik javnozdravstveni problem. ECDC je namreč zaznal kar 106.331 primerov gonoreje, to pomeni 303-odstotno povečanje od leta 2015, medtem ko se je število primerov sifilisa v istem obdobju več kot podvojilo, na 45.557. Strašljivo statistiko gre sicer delno pripisati veliko pogostejšemu testiranju, kljub temu pa zdravstveni strokovnjaki ugotavljajo vse več neodgovornih spolnih praks, predvsem zanemarjanje uporabe kondoma. Opozarjajo tudi na vse več (po zadnjih podatkih dvakrat več) primerov prirojenega sifilisa, ko se okužba neposredno prenese na novorojenčka in morebiti povzroči zaplete do konca življenja. Največ potrjenih primerov gonoreje in sifilisa so sicer zasledili v Španiji, 37.169 oziroma 11.556 primerov, najbolj prizadeta skupina ostajajo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, a so zaznali tudi velik porast sifilisa med heteroseksualnimi ženskami v reproduktivni dobi. Število primerov klamidije, ki sicer še naprej ostaja najpogosteje prijavljena bakterijska okužba, se je od leta 2015 zmanjšalo za šest odstotkov, na 213.443, še poroča ECDC.

Če klamidije ne zdravimo, lahko povzroči resne zaplete, tudi neplodnost. FOTO: Peter Dazeley/Getty Images

Sifilis, gonorejo in klamidijo zdravimo z antibiotiki, pri čemer je zelo pomembno zgodnje odkrivanje okužbe. Sifilis se najpogosteje zdravi s penicilinom, ki je še vedno najučinkovitejše zdravilo, zlasti če bolezen odkrijemo v zgodnji fazi. Gonoreja se običajno zdravi z antibiotikom ceftriaksonom, vendar zdravstvene organizacije opozarjajo na vse večjo odpornost bakterije proti nekaterim antibiotikom. Klamidija se zdravi z antibiotiki, kot sta doksiciklin ali azitromicin, zdravljenje je praviloma zelo uspešno. Pri vseh treh okužbah zdravniki priporočajo tudi testiranje in zdravljenje spolnih partnerjev ter začasno abstinenco od spolnih odnosov do zaključka terapije, sicer se okužbe hitro znova razširijo. A čeprav sodobna medicina omogoča učinkovito zdravljenje večine spolno prenosljivih bolezni, ostajata ključna predvsem preprečevanje okužb in odgovorno spolno vedenje.

Odkrivanje težavno

Tudi v Sloveniji v zadnjih letih zdravstveni strokovnjaki opozarjajo na opazen porast spolno prenosljivih okužb, predvsem sifilisa in gonoreje. Posebej skrb vzbujajoče je dejstvo, da številne okužbe dolgo potekajo brez izrazitih simptomov, zato jih okuženi pogosto ne prepoznajo pravočasno in jih nezavedno širijo naprej. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v Sloveniji leta 2023 prijavljenih 1332 primerov spolno prenosljivih okužb, kar je 62,8 primera na 100.000 prebivalcev. Med najpogosteje prijavljenimi okužbami je bila klamidija, sledili pa so gonoreja, genitalne bradavice, genitalni herpes in sifilis. Leta 2023 je bilo v Sloveniji prijavljenih 273 primerov gonoreje in 78 primerov zgodnjega sifilisa. Čeprav so se številke pri gonoreji v primerjavi z letom prej nekoliko znižale, dolgoročni trend še vedno kaže rast, predvsem med moškimi. Pri sifilisu so ugotovili precejšnje povečanje števila okužb glede na leto 2022, saj se je število primerov več kot podvojilo.

Slovenija še vedno spada med države s sorazmerno nizko stopnjo okužb s HIV. V obdobju 2023–2024 je bilo prijavljenih skupno 99 primerov, največ novih okužb je še vedno med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Konec leta 2024 je v Sloveniji živelo nekaj več kot tisoč oseb s HIV, približno desetina za okužbo ni vedela.

HPV ali humani papilomavirus je posebej razširjen med mladimi. Nekatere vrste lahko povzročijo raka materničnega vratu, anusa ali žrela. Slovenija zato že vrsto let izvaja program cepljenja za dekleta in dečke.

Resne posledice

Sifilis je bakterijska okužba, ki jo povzroča bakterija Treponema pallidum. Bolezen poteka v več fazah in je lahko zelo nevarna, če je ne zdravimo pravočasno. V začetni fazi se pogosto pojavi neboleča razjeda, ki jo bolniki hitro spregledajo, kasneje pa lahko bolezen prizadene kožo, živčevje, srce in druge organe. Zaradi razmeroma neopaznih simptomov je zgodnje odkrivanje težavno. Gonoreja, ki jo povzroča bakterija Neisseria gonorrhoeae, najpogosteje prizadene sečila in spolovila, lahko tudi grlo ali danko. Pri moških pogosto povzroča pekoče uriniranje in izcedek, pri ženskah pa je lahko dolgo brez simptomov, kar povečuje nevarnost širjenja okužbe in zapletov, kot sta neplodnost ali medenično vnetje. Tudi klamidija (Chlamydia trachomatis) pogosto poteka brez simptomov, ko pa se pojavijo, so pri ženskah najpogostejši nenavaden izcedek iz nožnice, pekoče uriniranje, bolečine v spodnjem delu trebuha ter krvavitve med menstruacijami ali po spolnem odnosu. Pri moških se lahko pojavijo pekoče uriniranje, izcedek iz penisa in bolečine ali oteklina mod. Okužba lahko prizadene tudi danko ali grlo, kjer so znaki običajno blagi ali jih ni. Če klamidije ne zdravimo, lahko povzroči resne zaplete, med drugim neplodnost.

Strokovnjaki poudarjajo, da je porast števila teh bolezni posledica več dejavnikov. Eden izmed pomembnejših je vsekakor zmanjšana uporaba kondomov, zlasti med mladimi. V zadnjih letih se je povečala uporaba aplikacij za spoznavanje partnerjev, spolni odnosi pa so zato pogosto priložnostni in manj zaščiteni. Poleg tega mnogi zaradi uspešnejšega zdravljenja okužbe s HIV zmotno menijo, da so spolno prenosljive bolezni manj nevarne kot nekoč, kar jih lahko odvrne od previdnosti. Epidemiologi opozarjajo tudi na vpliv pandemije covida-19, ko je bilo preventivnih pregledov in testiranj manj, po sprostitvi ukrepov pa so se številke znova občutno povečale.

Obvezen del popotniške prtljage! FOTO: Mikroman6/Getty Images

Še vedno stigma

V Sloveniji je največ prijavljenih primerov sifilisa in gonoreje v ljubljanski regiji, kar je deloma povezano z gostejšo populacijo, večjo mobilnostjo prebivalstva in boljšim dostopom do diagnostičnih storitev. Okužbe so pogostejše pri moških, zlasti pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, vendar zdravstvene službe opozarjajo, da se bolezni širijo tudi med heteroseksualno populacijo. Posebej ranljivi so mladi med 20. in 35. letom starosti, saj gre za skupino z aktivnejšim spolnim življenjem in večjim številom partnerjev. Toda uradne statistike verjetno ne odsevajo dejanskega stanja. Mnogi se zaradi sramu, strahu ali nejasnih simptomov sploh ne odločijo za testiranje, nekatere okužbe tako lahko ostanejo neprepoznane več mesecev ali celo let. Prav zato zdravstvene ustanove vse bolj poudarjajo pomen anonimnega in dostopnega testiranja ter odprave stigme, ki spremlja spolno prenosljive bolezni.

Preventiva ostaja najpomembnejši način omejevanja širjenja spolno prenosljivih bolezni, opozarjajo strokovnjaki na NIJZ, uporaba kondoma pa še vedno velja za najučinkovitejšo zaščito pred večino okužb. Prav tako je pomembno redno testiranje, predvsem pri posameznikih z več spolnimi partnerji ali po nezaščitenih spolnih odnosih. Raziskave med slovenskimi srednješolci kažejo, da mladi zgodaj začenjajo s spolnimi odnosi – skoraj četrtina dijakov prvega letnika in dobra polovica dijakov tretjega letnika je že imela spolne odnose. Med spoloma ni bistvenih razlik, a raziskave NIJZ kažejo, da so slovenski srednješolci premalo ozaveščeni o varni spolnosti, podatki očitno kažejo, da je treba tudi odrasle spomniti na tveganja, povezana z opuščanjem učinkovite zaščite, opozorila pa velja ponoviti predvsem pred začetkom poletnih oddihov, ko so priložnostni spolni odnosi pogostejši.