S prvim vročinskim valom in pregrevanjem ozračja so se ustvarile tudi odlične razmere za nevihte s strelami. Čeprav absolutne zaščite pred udari strel ni, je možno zmanjšati verjetnost, da nas zadene ali nam naredi škodo na naših hišah in elektronskih napravah. Kot vedno je najboljša preventiva oziroma predvidevanje, kdaj in kje bi lahko udarila.
Ogenj po udaru strele je junija letos uničil gospodarsko poslopje v kraju Svinjsko v občini Sevnica. FOTO: SIMON ŠMIT/PGD ŠENTJANŽ
Glede na naše geografske značilnosti bi lahko rekli, da je Slovenija po številu in pogostnosti strel ena bolj ogroženih držav v Evropi. Kot je razvidno iz dolgoletnega znanstvenega spremljanja, se najpogosteje pojavljajo v gorskih predelih, precej manj v nižinah. Po meteoroloških podatkih vsako leto v povprečju nastane približno 60.000 strel.
Slovenska mreža
Na Elektroinštitutu Milana Vidmarja v Ljubljani, kjer pojav strel statistično spremljajo od leta 1998, so na podlagi dobljenih podatkov o atmosferskih razelektritvah izdelali dokaj natančne karte nevihtnih dni, gostote strel ter druge analize. V sistemu Sclarar so doslej zbrali že več milijonov podatkov. Z obdelavami podatkov izdelajo statistike, ki koristijo podjetjem in prebivalcem.
strel v povprečju zabeležijo v enem letu v Sloveniji.
Izjemno zgovorna je karta maksimalnih vrednosti gostote strel, s katere je razvidno, koliko strel na kvadratni kilometer na leto zaznajo na posameznem območju. Slovenijo so razdelili na večje število enako velikih pasov v obliki mreže, pri čemer so območja različno obarvana glede na število strel (rumeni pasovi označujejo območja z manj kot tremi strelami, temnomodri pa z več kot devetimi).
Kako pomagati Najpogostejši posledici udara strele sta zastoj srca in prenehanje dihanja. Ker je smrtnost med 15 in 20 odstotki, ima poškodovan človek dobre možnosti, da ob ustrezni pomoči preživi. Če je nezavesten, moramo najprej poskrbeti, da se ne zaduši, nato preveriti dihanje in srčni utrip, po potrebi pa mu dati tudi umetno dihanje. Nemudoma je treba poklicati tudi nujno medicinsko pomoč. Ta je nujna, četudi poškodovanec nima vidnih poškodb. Nekatere notranje okvare imajo namreč lahko resne posledice, čeprav niso takoj vidne.
Za leto 2019 je razvidno, da so najpogosteje udarjale na skrajnem severozahodu oziroma v Julijskih Alpah ob meji z Italijo in v severnih predelih Goriške ter pod Kamniško-Savinjskimi Alpami. Podatki se iz leta v leto spreminjajo, vendar vzorec ostaja podoben.
Glede na klimatske spremembe in napovedi meteorologov, ki napovedujejo še več ekstremnih vremenskih pojavov, kot so nevihte s točo, strelami in orkanskim vetrom, pa je pričakovati, da bi se lahko gostota in pogostnost strel še povečevali. S tem pa tudi potrebe po pravočasnih informacijah in alarmiranju podjetij in prebivalstva o preteči nevarnosti hudih neurij s strelami.
Karta maksimalnih vrednosti gostote strel v Sloveniji FOTO: ELEKTROINŠTITUT MILANA VIDMARJA
Ker hiš in drugih objektov ni mogoče stoodstotno zaščititi pred udari strel z nameščanjem strelovodov, z umnim načrtovanjem novogradenj na manj izpostavljenih območjih, še manj pa z vgrajevanjem vmesnih zaščitnih sistemov ali naprav za preprečevanje direktnih udarov prek električnega omrežja, je še toliko pomembnejše obveščanje, preden nastane nevihta z možnimi udari strel.
ŠtevilkeNapetost pri streli lahko doseže več 100 milijonov voltov. Električni tok pri povratnem udarcu je od 10.000 pa vse do 30.000 amperov. Njena hitrost znaša okoli 60.000 m/s in lahko doseže do 30.000 stopinj Celzija.
Večina prebivalstva že pozna brezplačne spletne podatke Agencije RS za okolje na aplikaciji Arso vreme (od satelitskih in radarskih slik ter animacij do branja kart in posebnih opozoril o možni toči in udarih strel za posamezna območja ali kraje), obstaja pa še več drugih, kompleksnejših sistemov obveščanja in alarmiranja, ki so plačljivi, a neprecenljivi glede na možni obseg škode zaradi požara na objektih ali uničenju dragih električnih in elektronskih naprav.
SMS pred strelo
Ker je nevarnost udara strel v poletnih mesecih kar šestkrat večja kot v drugih mesecih, je priporočljivo, da pred napovedano nevihto, še zlasti pa pred daljšim dopustom iz telekomunikacijskega in električnega omrežja oziroma vtičnic izklopite vse električne in elektronske naprave (televizorje, računalnike, modeme, igralne konzole ...).
Njihov izklop je namreč najzanesljivejša zaščita pred udari strel, kar velja tudi v primeru uporabe prenapetostne zaščite. Uporabnikom, ki so naročniki mobilnih in fiksnih storitev Telekoma Slovenije, je na voljo tudi brezplačna storitev Strela alarm. Temelji na sistemu Scalar, ki ga je posebej za spremljanje strel v realnem času razvil Elektroinštitut Milana Vidmarja. Z vklopom te storitve uporabniki prejmejo sporočilo SMS, ki jih vnaprej opozori na možnost udara strel na območju, kjer imajo fiksni priključek, tako da lahko naprave pravočasno izklopijo iz omrežja.
Zaščita
Čeprav je verjetnost, da nas zadane strela, nizka, saj po izračunih, ki so jih naredili Američani, znaša približno 1 proti 700.000, pa vseeno ni vredno tvegati. Najbolj so izpostavljeni planinci, ki se odpravljajo v visokogorje, saj je tam verjetnost nenadnih neviht s strelami precej višja kot drugje. Najboljša zaščita pred udarom je preložitev obiska, če obstaja velika verjetnost nastanka poletne nevihte. Če pa nas je ta kljub vsemu ujela na prostem, je nujno čim prej poiskati primerno zavetje. Najvarnejši je umik v stavbo s strelovodi, dobro zatočišče je tudi avto. Nikakor pa zavetja ne iščite pod visokimi in košatimi drevesi.
Najpogosteje udarijo v Julijskih Alpah ob meji z Italijo in v severnih predelih Goriške ter pod Kamniško-Savinjskimi Alpami.
V gorah ga poiščite v kakšni jami, nikakor pa ne ostajajte na gorskih vrhovih, ne dotikajte se niti kovinskih predmetov in vlažnih skal. Nevihto lahko v skrajni sili preživite tudi tako, da počepnete in se objamete okoli nog. Če imate pri roki nahrbtnik, lahko stopite nanj, še pred tem pa iz svoje bližine odstranite vsakršno kovino.
Pravočasni izklop naprav iz vtičnic je najboljša zaščita pred udarom. FOTO: TELEKOM
