Nisem ujetnik številk ali videza

Primož Raspotnik je v slovenskem prostoru sinonim za integriteto v svetu vadbe, saj je že več kot dve desetletji obraz in srce slovenske fitnes scene. Kot nekdanji mr. Fitness Slovenije in športnik, ki je deloval tudi v ZDA (v prestižni verigi L.A. Fitness), je skozi svojo kariero združil izkušnje iz dveh svetov: iz ameriškega sistema, kjer je šport del vsakdana, in slovenskega okolja, kjer se fitnes še vedno razvija in se pogosto zmede med estetiko in bistvom. V Ameriki je opravil ISSA-certifikat osebnega trenerja, ki mu omogoča delo v več kot 80 državah, a se je odločil vrniti v Slovenijo in tukaj zgraditi svojo zgodbo. Razvil je lastne licence in vadbene metode, med njimi kickfitness, bodyShaping, bodysculpting in kardioboks, ki jih danes prakticirajo številni trenerji in vaditelji po vsej državi. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je Raspotnik eden izmed pionirjev sodobnega slovenskega funkcionalnega gibanja. Ko govori o telesu, zdravju in disciplini, iz njega ne govori le znanje, ampak predvsem izkušnja. Zato je logično vprašanje, kako se sam počuti v svojem telesu, danes, po vseh letih učenja drugih. »Z leti sem začel svoje telo doživljati bolj kot partnerja kot projekt. Nisem več ujetnik številk ali videza, ampak grem raje globlje – poslušam telo, skrbim za zdravje, mobilnost, energijo. Ko si vsak dan aktiven in dosleden, se v svoji koži počutiš super. Ugotovil sem, da sem lahko s tem načinom prehrane, treninga, discipline in motivacije fit v moja pozna leta. Na primer tudi, ko bom star 70 let.«

Motivacija pride z rezultatom

Ko se pogovarjaš s Primožem, hitro začutiš, da ne sediš nasproti še enemu trenerju z lepo urejenim Instagram profilom in radiatorčki na trebuhu. Sediš nasproti človeku, ki je fitnes preživel. Tekmovalna preteklost – med drugim naslov mr. Fitness Slovenije – mu je dala marsikaj, a danes nanjo gleda trezno. »To obdobje mi je dalo disciplino, samozaupanje in platformo. Ampak hkrati vem, da takratno telo ni bilo nujno najbolj zdravo. Danes izbiram drugačno ravnotežje – moč, funkcionalnost, zdrav duh v zdravem telesu.«

Po več kot dveh desetletjih dela ga še vedno žene tisto, česar se ne da pokazati na fotografiji: »Rezultati. Ne na Instagramu, v očeh ljudi. Ko nekdo pride zlomljen in čez leto stoji pokončno, samozavestno. Ta preobrazba me še vedno gane. In seveda – moja želja, da pustim za sabo nekaj več kot le uteži.« Pravi, da ima tudi osebne cilje, saj telo nikoli ni 'končano delo'. »Rad bi razširil svojo filozofijo treninga v tujino prek digitalnih programov in moje spletne strani. Telesno pa ohraniti visoko raven zmogljivosti tudi po 50. letu. Starost je zame le nov izziv.«

Tudi številni znani Slovenci so mu zaupali svoje telo. O tem govori z globokim spoštovanjem: »Najbolj si zapomnim tiste, ki so bili iskreno predani. Pa naj bo to igralec, podjetnik ali glasbenik. Ko vidiš, da nekdo pride po 14-urnem snemanju in še vedno da vse od sebe, to spoštuješ.« In ja, včasih kdo pričakuje čudeže. »Vedno rečem isto: 'Ni bližnjic. Lahko greva hitro ali trajnostno – ti izberi.' Kdor izbere prvo, običajno hitro ugotovi, da to ni zdržalo.« Ko govori o uspešnih preobrazbah, je zelo jasen: »Niso to genetika, denar ali čas. Loči jih odločitev. Tisti, ki rečejo 'dovolj mi je', najdejo način. Ostali najdejo izgovor.«

Prvi obisk v njegovem studiu ni poln uteži, ampak pogovora. »Najprej se pogovoriva. Brez uteži. Zanima me, kdo si, kaj te je pripeljalo sem. Nato naredimo osnovno diagnostiko – drža, mobilnost, dihanje, moč. Vse telesne meritve. Vsak dobi občutek, da sem tam zanj. Zato pa imam v teh 24 letih dela v fitnes industriji ogromno klientov in klientk, ki trenirajo pri meni že več kot 10, 15 let. In to mi da največje zadovoljstvo – da delam pravilno in kakovostno.« Motivacijo pri ljudeh prebuja z majhnimi zmagami. »Ne govorim o šestih trebušnih ploščicah, ampak o tem, da si prvič naredil 10 počepov brez bolečine. Motivacija pride z rezultatom, ne obratno.« Tudi če kdo pride brez kondicije, volje in z odvečnimi kilogrami, ima zanj jasen nasvet: »Z majhno obljubo sebi. Ena hoja na teden, en liter več vode, en obrok brez procesirane hrane. Ko premakneš en kamenček, steče plaz.«

Z vsako uro vadbe živiš 3 ure dlje

V fitnesu je našel poslanstvo in zgradil filozofijo, ki se ne zaključi pri mišicah, temveč pri celovitem človeku – njegovem gibu, glasu, drži, počutju. Del zdravega življenjskega sloga je tudi hrana, Primož pa prehranske načrte sestavlja z znanjem in občutkom: »Osnova je vedno znanstvena – makrohranila, presnova, cilji. Ampak vedno prisluhnem posamezniku. Hrana mora delovati, ne samo da je videti dobro na papirju.« Pri modnih prehranskih trendih, kot so keto, postenje ali veganstvo, ohranja trezen pogled. »Če nečemu verjameš in se ob tem dobro počutiš, lahko deluje. Sam prisegam na uravnoteženost, ampak nekaterim klientom keto ali post pomaga resetirati telo in glavo. Ključno je, da ne deluješ iz slepega trenda.« Njegova merila so preprosta: »Navdih mine. Disciplina ostane. Lahko si 10-krat motiviran, ampak če nisi dvignil riti ob 6. zjutraj, ne šteje.«

Do televizijskih šovov, kot je The Biggest Loser, je kritičen: »Ker učijo napačno lekcijo: da moraš trpeti, da se spremeniš. Resnica je drugačna – sprememba se gradi počasi, s spoštovanjem do telesa, ne z vojno proti njemu. Doslednost je rutina, ne ekstrem. Trikrat tedensko gibanje, 80 % časa zdrava hrana, 7 ur spanja. Padejo, ker gredo iz nič na sto. Moj sistem uči ravnovesje, ne fanatizma.« Ko opazuje sodobni kult telesa, opaža skrb vzbujajoč premik. »Velik del ljudi danes trenira zaradi videza – a ko jim zmanjka sape pri igri z otroki, ko jih boli križ, ko začutijo razliko pri spanju – takrat začnejo razumeti, zakaj to delamo.«

Danica Lovenjak in Primož Raspotnik FOTO: IGOR MODIC

In kaj je največja grožnja današnji mladini, ko gre za samopodobo in gibanje? »Svet primerjav. TikTok telo, Instagram obraz. Nihče več se ne vpraša, kaj čutiš, ko se gibaš. Naučiti jih moramo, da ni pomembno, kako si videti, ampak kaj s telesom lahko narediš.« Ob tem se naveže na življenjsko resnico, ki tudi mene preseneti. »Malo ljudi dojame, da z vsako uro vadbe živiš 3 ure dlje. Zato jim povem konkretno: 'Zato boš manj bolan. Zato boš imel več energije. Zato boš lahko s svojimi otroki igral nogomet, ne gledal z roba.' To prepriča.« In opozarja: »Absolutno smo preveč odtujeni od osnov. Vsi iščejo napredne rešitve, medtem ko ignorirajo osnove. In ravno osnove so tiste, ki rešujejo življenje.«

Funkcionalen človek bo redkost

V svetu, kjer je videz pogosto pomembnejši od vsebine, je za Primoža telo ogledalo življenjskega sloga. »Včasih že po načinu hoje, drži, tonu glasu preberem človeka. Ampak nikoli ne sodim – preberem, poslušam osebo, da lahko potem pomagam.« Notranji napredek mu je pogosto pomembnejši od številk. »Z vprašanjem: 'Kako se počutiš?' Ne, koliko si shujšal. Če nekdo reče, da prvič po letih spi, da ni več utrujen – vem, da smo na pravi poti.« Pogosto poudarja, da postaja fit telo redkost. »Opazujem ljudi. Digitalni svet nas potiska v sedeč, stresen način življenja. Zdrav, funkcionalen človek bo postal redkost – in bo simbol odločnosti, motivacije, discipline in ne genetike.«

Tudi moda ima zanj svojo funkcijo in kot ambasador znamke Chaos verjame, da obleka ni le forma: »Ko si oblečen dobro, udobno in funkcionalno, se drugače premikaš. Dobro športno oblačilo je orodje – tako kot dober čevelj za tekača.« Njegovo sodelovanje z omenjeno znamko je naravno. »Spoštujem njihove vrednote – kakovost, dizajn, pristnost. Znamka je nastala iz realnih potreb, ne iz marketinga. Zato mi je bilo v čast postati njen obraz.« Na vprašanje, ali bi si želel, da Chaos postane slovenski Nike, brez zadržkov odgovori: »Zakaj pa ne? Slovenija ima znanje, okus in športno tradicijo. Če združimo šport, modo in vrednote, imamo priložnost za nekaj velikega.«

Izkušnje iz tujine so mu dale širino. »V Ameriki je trener status. Tam je normalno, da ima vsak svojega. V Sloveniji se to še razvija. Tam je več znanja, pri nas več osebnega stika. Ampak kar sem prenesel, je profesionalizem. In to, da se moraš ves čas učiti.« In če bi imel eno misel, ki bi jo napisal na ogromen plakat sredi Ljubljane? »Ko se premika telo, se premika tudi življenje.« Na koncu se ustavi pri misli, ki jo je vsa leta nosil s sabo kot jedro svojega poslanstva: »Imamo samo eno telo, telo je tvoj dom. Ne preurejaj ga za druge – uredi ga zase.« V času, ko nas algoritmi učijo, da se sprememba zgodi čez noč, Primož postavi nasprotno resnico: telo si je treba zaslužiti – z gibanjem, zavestjo in spoštovanjem.