Niso le kozmetična težava: okužba, ki se rada vrača

Atletsko stopalo je splošno ime za glivično okužbo kože na stopalih, znano kot Tinea pedis. Ime izhaja iz dejstva, da so športniki pogosto izpostavljeni toplemu, vlažnemu okolju, kot so garderobe, prepotena športna obutev, bazeni in skupni prostori za prho, kjer se glivice enostavno razmnožujejo. Vendar se lahko okužba pojavi pri vsakomur--.

Zelo razširjene

»Čeprav so atletsko stopalo in glivice na nohtih tesno povezani, gre za dve različni bolezni, ki ju povzročajo podobne vrste gliv. Prizadenejo različne dele stopala. Glivice na nohtih se medicinsko imenujejo onihomikoza,« pojasnjuje Sara Jereb, lastnica kozmetičnega salona Iconic Studio. »Atletsko stopalo prizadene predvsem kožo stopal, najpogosteje med prsti. Povzroča srbenje, pekoč občutek, luščenje, razpoke na koži in pogosto neprijeten vonj. V hujših primerih lahko povzroči bolečino in ustvari odprtine za bakterijske okužbe. Onihomikoza pa prizadene nohte, najpogosteje na prstih na nogah. Noht postane odebeljen, krhek, drobljiv, se obarva rumenkasto ali rjavkasto in se lahko loči od nohtne posteljice. Težavi se pogosto pojavita skupaj. Če se atletsko stopalo ne zdravi, se lahko gliva razširi s kože na nohtno posteljico in povzroči glivice na nohtih.«

Glivice na stopalih so med najbolj razširjenimi glivičnimi okužbami po vsem svetu: v vsakem trenutku ima 15–25 odstotkov prebivalstva aktivno okužbo, nadaljuje sogovornica: »Kar 70 odstotkov ljudi bo vsaj enkrat v življenju doživelo glivično okužbo stopal ali nohtov. Okužba se pogosto ponovi, če se ne odpravijo osnovni vzroki in se ne izvaja ustrezna preventiva. Tveganje je bistveno večje za ljudi s stalno vlažnimi ali močno potnimi nogami in tiste, ki nosijo tesno, nezračno obutev (športne čevlje, delovne škornje, gumijaste škornje). Za posameznike, ki pogosto hodijo bosi po javnih prostorih in si delijo brisače, nogavice ali čevlje z drugimi. Težave so pogostejše pri moških, mladostnikih in mlajših odraslih. Bolj so ogroženi tudi ljudje s sladkorno boleznijo, debelostjo, oslabljenim imunskim sistemom ali slabo prekrvavitvijo stopal; pri njih so okužbe običajno bolj trdovratne in nagnjene k zapletom, kot so globoke razpoke, bakterijski celulitis, razjede in še kaj hujšega.«

Izgubi sijaj

Glivice na nohtih na nogah niso le kozmetična težava. Če se okužba ne zdravi, se pogosto razširi na več nohtov, zaradi česar ti postanejo trajno deformirani, krhki in boleči. Hoja lahko postane neprijetna, tveganje za bakterijske okužbe pa se znatno poveča, zato sta zgodnje ukrepanje in pravilno zdravljenje bistvenega pomena: »V začetnih fazah glivice na nohtih običajno ne povzročajo bolečin, zato jih večina ljudi najprej opazi predvsem vizualno. Okužba se pogosto začne kot bel ali rumenkast madež ob robu ali konici nohta. Sčasoma noht izgubi naravni sijaj, postane zadebeljen in lahko povzroča nelagodje pri pritisku ali nošenju zaprte obutve. Med najpogostejšimi znaki glivic na nohtih so sprememba barve nohta v belo, rumenkasto-rjavo ali temno rjavo, zadebeljen noht, ki ga je težko striči, krhek, lomljiv ali krušljiv noht, deformirana oblika nohta ali odstopanje od nohtne posteljice, nabiranje belkastih ali rumenkastih drobljivih oblog pod nohtom in neprijeten vonj prizadetega nohta.«

Stopala si vsak dan umijemo z mlačno vodo in jih dobro posušimo. FOTO: Predrag Popovski/Getty Images

Glivice na nohtih se lahko širijo precej hitro, še posebno če jih ne opazimo pravočasno ali jih ne zdravimo. Okužba se običajno začne na enem delu nohta, nato pa se postopoma razširi po celotnem nohtu, na druge nohte in včasih tudi na kožo stopal. »V začetni fazi jih je veliko lažje omejiti in zdraviti. Če okužbo predolgo zanemarjamo, lahko noht postane močno zadebeljen, deformiran, boleč in bistveno težje ozdravljiv. Nohti na nogi namreč rastejo veliko počasneje kot na roki – da preraste od korena do konice, potrebuje od 12 do 15 mesecev,« pojasnjuje Jerebova in nadaljuje: »V začetnih fazah lahko pomagajo protiglivični laki, serumi, kreme ali tekočine, pri bolj kritičnih primerih pa je pogosto potrebna kombinacija strokovne medicinske pedikure in ustreznih preparatov za domačo nego. Pomembno je, da se okužen noht redno čisti, tanjša in vzdržuje, saj tako omogočimo boljše delovanje aktivnih sestavin. Namreč, ko noht popilimo, ga na nekakšen način mehansko odpremo, kar omogoča boljšo penetracijo in učinkovitejše delovanje protiglivičnih preparatov v globlje plasti nohta. Ker noht raste počasi, zdravljenje običajno traja več mesecev, ključna pa sta vztrajnost in pravočasno ukrepanje.«

Razkužujemo obutev

Pri blažjih oblikah glivic si pomagamo z redno higieno stopal, menjavo nogavic, zračno obutvijo ter uporabo protiglivičnih lakov ali preparatov za domačo nego. Zelo pomembno pa je, da stopala vseskozi ohranjamo suha in okuženega nohta ne prekrivamo predolgo z lakom ali gelom. »Obutev redno razkužujemo, saj se glivice pogosto zadržujejo prav v čevljih. Med zdravljenjem svetujemo nošenje belih bombažnih nogavic, ki jih lahko peremo na visokih temperaturah oziroma prekuhavamo. Pri pranju dodamo razkužilo za perilo, nogavice pa peremo ločeno od oblačil drugih družinskih članov, da zmanjšamo možnost prenosa okužbe,« svetuje sogovornica. Poudarja, da je pri spopadanju z glivicami ključno okrepiti imunski sistem: »Poskrbimo za uravnoteženo prehrano, zdravo črevesno mikrobioto, dovolj spanja in zmanjševanje stresa, saj je telo z dobrim imunskim odzivom bistveno odpornejše proti ponavljajočim se glivičnim okužbam.«

Če okužbo predolgo zanemarjamo, lahko noht postane močno zadebeljen, deformiran, boleč in bistveno težje ozdravljiv. FOTO: Irena Sowinska/Getty Images

Kot rečeno, glivice obožujejo toplo in vlažno okolje, zato so prepotena stopala, visoke temperature ter zadrževanje na kopališčih idealni za njihov razmah. Poleti zelo radi hodimo bosi, že rahlo poškodovana koža pa je lahko dovzetnejša za okužbo. Zato vsekakor veljata dodatna previdnost v prihajajočem obdobju in takojšnje ukrepanje ob prvih znakih. »Številne ženske poskušajo zakriti glivično okužbo s permanentnim lakom. Opozarjam, da permanentni laki samo še poslabšajo stanje, saj zatemnitev in prekrivanje nohta spodbujata glivice, da se bolj razrastejo,« še dodaja sogovornica in poudarja, da se preprečevanje glivične okužbe začne pri vsakodnevni negi in higieni: »Stopala si vsak dan umijemo z mlačno vodo in jih dobro posušimo, predvsem med prsti, kjer se vlaga najdlje zadržuje. Svetujemo zračno obutev in nogavice iz naravnih materialov. Nogavice menjamo vsak dan, pri povečanem potenju tudi večkrat na dan. Po potrebi uporabimo deodorant za stopala. Obutev redno zračimo in razkužujmo. V bazenih, velnesih, garderobah in skupnih prhah vedno nosimo natikače, prav tako ne priporočamo izmenjevanja brisač, pilic, škarjic ali obutve z drugimi.«