Znana Slovenka razkrila vse o prvi redni službi, kot mama samohranilka večino bremena nosi sama

Maja Monrue je ena tistih ustvarjalk, ki jih je težko stisniti v en sam poklicni naziv. Pisateljica, producentka, voditeljica, stand-up komičarka in vodja koncertnega in gledališkega programa v ljubljanski Odiseji svojo pot gradi na prepletanju umetnosti, intuicije in vztrajnosti. »Vedno rečem, da sem v prvi vrsti pisateljica,« pove brez zadržkov. Pisanje jo spremlja že od otroštva, ko je, kot pravi, ure in ure preživljala v lastnem domišljijskem svetu in prav ta notranji ustvarjalni impulz je pozneje zaznamoval vse njene projekte – od knjig do koncertne produkcije.

Prva študentka v osebnem stečaju

Zelo mlada je s takratnim partnerjem v Mariboru odprla restavracijo, ki je v nekaj mesecih propadla. Sledil je osebni stečaj, nato pa selitev na Dunaj, ki jo sama opisuje kot novo življenjsko poglavje. V avstrijski prestolnici je preživela osem let, se poročila, tam študirala marketing in projektni management, diplomirala ter začela pisati. V tem času je tudi postala mama, kar je njeno življenje dodatno preusmerilo. »Nisem bila tista Erasmus študentka, ki žura, ampak sem dejansko tam študirala in živela,« pravi. Dunaj ji je dal občutek varnosti in širine: »Mesto ti da občutek, da lahko vse uresničiš, da si vsak zasluži svojo zgodbo.« Hkrati pa je vedno bolj čutila notranji razkorak med okoljem in lastnimi ambicijami. Jezikovna ovira in omejene možnosti za kreativno delo so jo oddaljevale od tega, kar je želela početi. »Preprosto nisem mogla priti do dela, ki bi me res uresničevalo,« pove.

»Ustvarjanje ni samo talent, je tudi odločitev, da vztrajaš,« pravi.

Napisala 14 knjig

V Slovenijo se je vrnila sama z otrokom, z veliko notranjega zagona in jasno željo po ustvarjanju. Ta korak pa je imel tudi svojo ceno. »Danes sprejemam posledico tega, da sem šla za svojim srcem in sem še vedno sama z otrokom,« pove iskreno. Že na Dunaju je pisala otroške pravljice, ki so nastajale iz potrebe po ohranjanju slovenskega jezika med otroki v tujini. Kasneje je izdala knjigi Pot do nje in F.A.Y.N., v katerih se prepletajo osebne izkušnje, opazovanja in razmisleki o odnosih ter življenjskih odločitvah. Knjiga Pot do nje je naletela na največji odziv bralcev, medtem ko je F.A.Y.N. nastala kot spodbuda k aktivnemu življenju.

»Zame je bila selitev v Ljubljano kot še ena selitev v tujino,« pravi. Prek podkastov, sodelovanj in projektov se je v nekaj letih povezala s ključnimi akterji domače scene. Pomemben preboj so ji prinesli projekti, pri katerih je skrbela za koordinacijo nastopajočih in produkcijo večjih dogodkov, kar ji je odprlo vrata v širši glasbeni prostor. Vzporedno se je preizkusila tudi kot voditeljica in stand-up komičarka, med drugim je štiri leta povezovala prireditev Bob leta. A kljub uspehu na odru jo je vse bolj privlačilo delo v ozadju. »Všeč mi je to, kar je za tem – da drugim omogočiš, da zacvetijo.«

Prav ta pot jo je pripeljala do Odiseje, kjer je danes vodja koncertnega in gledališkega programa. Skrbi za vsebine in soustvarja razvoj enega večjih kulturnih prostorov v Ljubljani. Priznava, da delo v velikem sistemu prinaša nove izzive. »Odiseja je moja prva redna služba in priznam, da se še vedno težko privajam na nekatere stvari. Predvsem na to, da nimaš več toliko svobode, ker te v velikem sistemu ustavljajo protokoli.« Odkrito pove tudi, da usklajevanje dela in materinstva ni enostavno, saj kot mama samohranilka večino bremena nosi sama. Kljub temu ostaja zvesta sebi in projektom, v katere verjame.